Page 9 - Studia Universitatis Hereditati, vol 8(1) (2020)
P. 9
ia universitatisIn memoriam Stane Bernik (1938–2019)
9
Neža Čebron Lipovec
Univerza na Primorskem, Slovenija
neza.cl@fhs.upr.si
Decembra 2019 se je poslovil Stane Ber- lom slovensko sodobno umetnost postavil na
nik, vsestranski intelektualec, umetno- enakovredno mesto ostalim obdobjem. Ob knji-
stni in arhitekturni zgodovinar, konser- gi Novejša slovenska arhitektura (1968) je refe-
vator, kritik, publicist in pedagog, utemeljitelj renčno delo Slovenska arhitektura, urbanizem,
tako slovenske likovne kritike kot konservator- oblikovanje in fotografija (1979), nastalo ob pre-
stva. lomni razstavi »Slovenska umetnost 1945–
1979«, slednja je za vsa nadaljnja desetletja pred-
Rodil se je v Prizrenu, osnovno šolo obiskov- stavljala temeljno referenco. Leta 2004 je objavil
al v Sarajevu, nato pa se šolal v Ljubljani. Študiral monografijo Slovenska arhitektura 20. stoletja,
je arhitekturo, a se nato prepisal na umetnostno kjer je združil številne izsledke iz različnih član-
zgodovino, kjer je leta 1964 pri profesorju dr. Na- kov v »Sintezi« ter s katalogom podprl 114 iz-
cetu Šumiju diplomiral z raziskavo o urbanizmu branih reprezentativnih objektov. Kljub nekate-
Kopra, Izole in Pirana, ki je leta 1968 izšla kot rim kritikam to delo do danes ni bilo presežno
monografija Organizem slovenskih obmorskih in ostaja temeljna referenca. Ob mednarodnem
mest – Koper, Izola, Piran. Doktoriral je nato udejstvovanju v AICA (Association Internatio-
1989 z nalogo »Izhodišča sodobne slovenske ar- nale de Critiques de'Art) in CIHA (Comité In-
hitekture«. A Stane Bernik je svojo intelektual- ternational d'Histoire de l'Art) je za slovenski
no širino in prodornost pokazal že od zgodnjih prostor pomemben Bernikov angažma pri or-
šestdesetih let dalje. Bil je ustanovitelj in dol- ganiziranju slovenske delovne skupine za zašči-
goletni urednik revije Sinteza (1964-1994), ki je to modernistične arhitekture DOCOMOMO
združevala vsa področja likovnega ustvarjanja – (Documentation and Conservation of the Modern
od klasičnih področij (slikarstvo, kiparstvo, ar- Movement), ki je danes plodna platforma valori-
hitektura) do tedaj novih področij (fotografija in zacije in reševanja tega dragocenega korpusa ar-
oblikovanje). Revija, ki je obravnavala najsodo- hitekture.
bnejše teme in pereča raziskovalna ter družbe-
na vprašanja, je gostila raznolike in ugledne pi- Drugo vplivno področje Bernikovega
sce, s svojimi povzetki v angleščini in francoščini udejstvovanja sta bila oblikovanje in fotografija,
pa je to vedenje suvereno prenašala v mednarod- ki se jima je posvečal v profesorskem delu od Sa-
ni prostor; tako je postala eden temeljev razvoja rajeva (1974) do Ljubljane. Na ljubljanski Aka-
in promocije slovenske likovne umetnosti tako v demiji za likovno umetnost in oblikovanje je od
Jugoslaviji kot izven nje. S svojimi prispevki pa je leta 1984 dalje vodil katedro za razvoj in teori-
Bernik postavil standard kritiškemu delu. jo oblikovanja, slednjič pa postal tudi njen de-
kan. Na področju oblikovanja je sodeloval pri
V šestdesetih in sedemdesetih letih je z raz- razstavah in promociji izdelkov (Mächtigov ki-
iskovalnim, s kuratorskim in publicističnim de-
h t t p s : //d o i . o r g /10 . 2 6 49 3 /2 35 0 - 5 4 4 3 . 8 (1) 9 -1 1
9
Neža Čebron Lipovec
Univerza na Primorskem, Slovenija
neza.cl@fhs.upr.si
Decembra 2019 se je poslovil Stane Ber- lom slovensko sodobno umetnost postavil na
nik, vsestranski intelektualec, umetno- enakovredno mesto ostalim obdobjem. Ob knji-
stni in arhitekturni zgodovinar, konser- gi Novejša slovenska arhitektura (1968) je refe-
vator, kritik, publicist in pedagog, utemeljitelj renčno delo Slovenska arhitektura, urbanizem,
tako slovenske likovne kritike kot konservator- oblikovanje in fotografija (1979), nastalo ob pre-
stva. lomni razstavi »Slovenska umetnost 1945–
1979«, slednja je za vsa nadaljnja desetletja pred-
Rodil se je v Prizrenu, osnovno šolo obiskov- stavljala temeljno referenco. Leta 2004 je objavil
al v Sarajevu, nato pa se šolal v Ljubljani. Študiral monografijo Slovenska arhitektura 20. stoletja,
je arhitekturo, a se nato prepisal na umetnostno kjer je združil številne izsledke iz različnih član-
zgodovino, kjer je leta 1964 pri profesorju dr. Na- kov v »Sintezi« ter s katalogom podprl 114 iz-
cetu Šumiju diplomiral z raziskavo o urbanizmu branih reprezentativnih objektov. Kljub nekate-
Kopra, Izole in Pirana, ki je leta 1968 izšla kot rim kritikam to delo do danes ni bilo presežno
monografija Organizem slovenskih obmorskih in ostaja temeljna referenca. Ob mednarodnem
mest – Koper, Izola, Piran. Doktoriral je nato udejstvovanju v AICA (Association Internatio-
1989 z nalogo »Izhodišča sodobne slovenske ar- nale de Critiques de'Art) in CIHA (Comité In-
hitekture«. A Stane Bernik je svojo intelektual- ternational d'Histoire de l'Art) je za slovenski
no širino in prodornost pokazal že od zgodnjih prostor pomemben Bernikov angažma pri or-
šestdesetih let dalje. Bil je ustanovitelj in dol- ganiziranju slovenske delovne skupine za zašči-
goletni urednik revije Sinteza (1964-1994), ki je to modernistične arhitekture DOCOMOMO
združevala vsa področja likovnega ustvarjanja – (Documentation and Conservation of the Modern
od klasičnih področij (slikarstvo, kiparstvo, ar- Movement), ki je danes plodna platforma valori-
hitektura) do tedaj novih področij (fotografija in zacije in reševanja tega dragocenega korpusa ar-
oblikovanje). Revija, ki je obravnavala najsodo- hitekture.
bnejše teme in pereča raziskovalna ter družbe-
na vprašanja, je gostila raznolike in ugledne pi- Drugo vplivno področje Bernikovega
sce, s svojimi povzetki v angleščini in francoščini udejstvovanja sta bila oblikovanje in fotografija,
pa je to vedenje suvereno prenašala v mednarod- ki se jima je posvečal v profesorskem delu od Sa-
ni prostor; tako je postala eden temeljev razvoja rajeva (1974) do Ljubljane. Na ljubljanski Aka-
in promocije slovenske likovne umetnosti tako v demiji za likovno umetnost in oblikovanje je od
Jugoslaviji kot izven nje. S svojimi prispevki pa je leta 1984 dalje vodil katedro za razvoj in teori-
Bernik postavil standard kritiškemu delu. jo oblikovanja, slednjič pa postal tudi njen de-
kan. Na področju oblikovanja je sodeloval pri
V šestdesetih in sedemdesetih letih je z raz- razstavah in promociji izdelkov (Mächtigov ki-
iskovalnim, s kuratorskim in publicističnim de-
h t t p s : //d o i . o r g /10 . 2 6 49 3 /2 35 0 - 5 4 4 3 . 8 (1) 9 -1 1
