Page 10 - Studia Universitatis Hereditati, vol 8(1) (2020)
P. 10
sk S-67, Kogojev počivalnik) ter dosegel, da je organiziral javno tribuno, kjer so nekateri avtorji
oblikovanje dobilo enakovredno mesto med na- načrta na eni strani ter kritiki na drugi razprav-
hereditatigrajenimi področji v okviru Prešernovih nagrad.ljali o problematiki modernih načrtov za Koper.
Dolgoletno kritiško delo na področju fotografi- Vsebina tega javnega posveta je bila objavljena v
je je strnil s sodelovanjem pri pregledni razsta- Sintezi leta 1967 in še danes priča o lucidni in
vi »150 let slovenske fotografije«. Bernik je bil na celostnem razumevanju utemeljeni Berniko-
avtor številnih monografij in predstavitev ume- vi kritiki Mihevčevega urbanizma ter odnosa do
tnikov in arhitektov (mednje sodijo Silvester ambientalne dediščine v starih mestnih jedrih.
Komel, Jože Spacal, skupina Kras in Vojteh Rav- V monografiji Organizem slovenskih obmorskih
nikar, Miloš Bonča, Milan Mihelič, Ivan Picelj, mest – Koper, Izola, Piran, ki je torej izšla leto
Bernard Bernardi, Zlatko Ugljen, Tomaž Krži- kasneje (1968), je Bernik Mihevčev urbanizem in
šnik, Matjaž Vipotnik idr.). Bil je predsednik novogradnje označil kot »stolpničarstvo« v vlo-
Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva gi »ohranitve nekdanje ritmizirane koprske ve-
ter urednik Zbornika za umetnostno zgodovino, dute«, ki pa predstavlja »romantično nedonoše-
ki mu je v času svojega urednikovanja dal novo no izpoved«. Avtorjem urbanističnih načrtov je
podobo in nove vsebine. očital nepoznavanje in nerazumevanje konkret-
nega urbanega prostora. Trdil je, da so Mihevče-
Neprecenljive pa so njegove zasluge za ra- vi posegi historično mestno tkivo negirali in
zvoj slovenskega konservatorstva, posebej na ob- »postavili na glavo prispevek sodobnega časa«.
močju obmorskega dela Slovenije. Temeljno delo Bernikova knjiga je še danes, več kot pol stole-
je postavil s svojo diplomsko nalogo o urbaniz- tja kasneje, temeljno in referenčno delo, ki do
mu treh slovenskih obmorskih mest, ki je nas- današnjih dni ni bilo preseženo. Z analizo urba-
tala leta 1964, a je kot monografija izšla šele leta ne morfologije treh mest je Bernik ustvaril ne le
1968. To je bil čas velikih premikov v urbaniz- prvo slovensko celostno besedilo o novopripoje-
mu »slovenske obale«, saj je ravno leta 1963 iz- nem območju Istre, temveč je postavil jasen me-
šel Regionalni plan slovenske obale, ki je vključe- todološki okvir, kako celovito obravnavati urba-
val tudi leta 1959 zasnovani načrt za Koper, šele ne aglomerate in ohranjati njihove arhitekturne
leta 1964 pa je post festum nastal tudi asanacij- in ambientalne vrednosti.
ski načrt za Koper, ki naj bi bil izhodišče slednje-
mu. Bil je to čas hegemonije takrat najvplivnejše- Vsled zaustavitve gradnje novega Kopra po
ga »obalnega« arhitekta Eda Mihevca, ki je bil Mihevčevih načrtih in pod vplivom Bernikove
od konca petdesetih let dirigent urbanističnega knjige je v začetku sedemdesetih let 20. stolet-
razvoja obalnega pasu slovenskega dela Istre. Mi- ja koprski urbanizem dobil povsem nove usmer-
hevc in sodelavci so za obmorska mesta načrto- itve, saj je novi Valorizacijski načrt za Koper leta
vali novo podobo v času, ko je to območje do- 1971 pripravil prav Stane Bernik s sodelavci. Nji-
življalo temeljno narodnostno-demografsko in hovo delo je v naslednjem desetletju (leta 1987)
politično-ekonomsko metamorfozo. Preobliko- pripeljalo do razglasitve koprskega mestnega je-
vanje srednjeveško-baročnih beneških mestec dra kot spomenika naselbinske dediščine. Poleg
v slovenska socialistična mesta je bilo izvedeno analize Kopra je Bernik oblikoval tudi sorodni
z radikalnimi rezi: predvsem Koper naj bi dobil temeljni monografiji za Črnomelj in Kočevje, ki
moderno podobo z nizom novodobnega obzidja sta služili neposredno kot izhodišče za konser-
iz stolpnic okoli mestnega jedra. Jedro pa bi bilo, vatorsko valorizacijo in prenovo. V svojem kon-
z izjemo glavnega križa ulic, povsem na novo po- servatorskem poslanstvu ohranjanja mest pa je
zidano. Velikopotezni in rušilni načrt bi bil lah- Bernik pomembno prispeval tudi k valorizaciji
ko izveden do konca, če ne bi prav po zaslugi Sta- Izole, ko je konec sedemdesetih let sodeloval pri
neta Bernika doživel javne in utemeljene kritike. metodološko izjemno sodobnem in interdisci-
Bernik je kot urednik Sinteze julija 1966 v Kopru plinarnem projektu evidentiranja in vrednoten-
oblikovanje dobilo enakovredno mesto med na- načrta na eni strani ter kritiki na drugi razprav-
hereditatigrajenimi področji v okviru Prešernovih nagrad.ljali o problematiki modernih načrtov za Koper.
Dolgoletno kritiško delo na področju fotografi- Vsebina tega javnega posveta je bila objavljena v
je je strnil s sodelovanjem pri pregledni razsta- Sintezi leta 1967 in še danes priča o lucidni in
vi »150 let slovenske fotografije«. Bernik je bil na celostnem razumevanju utemeljeni Berniko-
avtor številnih monografij in predstavitev ume- vi kritiki Mihevčevega urbanizma ter odnosa do
tnikov in arhitektov (mednje sodijo Silvester ambientalne dediščine v starih mestnih jedrih.
Komel, Jože Spacal, skupina Kras in Vojteh Rav- V monografiji Organizem slovenskih obmorskih
nikar, Miloš Bonča, Milan Mihelič, Ivan Picelj, mest – Koper, Izola, Piran, ki je torej izšla leto
Bernard Bernardi, Zlatko Ugljen, Tomaž Krži- kasneje (1968), je Bernik Mihevčev urbanizem in
šnik, Matjaž Vipotnik idr.). Bil je predsednik novogradnje označil kot »stolpničarstvo« v vlo-
Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva gi »ohranitve nekdanje ritmizirane koprske ve-
ter urednik Zbornika za umetnostno zgodovino, dute«, ki pa predstavlja »romantično nedonoše-
ki mu je v času svojega urednikovanja dal novo no izpoved«. Avtorjem urbanističnih načrtov je
podobo in nove vsebine. očital nepoznavanje in nerazumevanje konkret-
nega urbanega prostora. Trdil je, da so Mihevče-
Neprecenljive pa so njegove zasluge za ra- vi posegi historično mestno tkivo negirali in
zvoj slovenskega konservatorstva, posebej na ob- »postavili na glavo prispevek sodobnega časa«.
močju obmorskega dela Slovenije. Temeljno delo Bernikova knjiga je še danes, več kot pol stole-
je postavil s svojo diplomsko nalogo o urbaniz- tja kasneje, temeljno in referenčno delo, ki do
mu treh slovenskih obmorskih mest, ki je nas- današnjih dni ni bilo preseženo. Z analizo urba-
tala leta 1964, a je kot monografija izšla šele leta ne morfologije treh mest je Bernik ustvaril ne le
1968. To je bil čas velikih premikov v urbaniz- prvo slovensko celostno besedilo o novopripoje-
mu »slovenske obale«, saj je ravno leta 1963 iz- nem območju Istre, temveč je postavil jasen me-
šel Regionalni plan slovenske obale, ki je vključe- todološki okvir, kako celovito obravnavati urba-
val tudi leta 1959 zasnovani načrt za Koper, šele ne aglomerate in ohranjati njihove arhitekturne
leta 1964 pa je post festum nastal tudi asanacij- in ambientalne vrednosti.
ski načrt za Koper, ki naj bi bil izhodišče slednje-
mu. Bil je to čas hegemonije takrat najvplivnejše- Vsled zaustavitve gradnje novega Kopra po
ga »obalnega« arhitekta Eda Mihevca, ki je bil Mihevčevih načrtih in pod vplivom Bernikove
od konca petdesetih let dirigent urbanističnega knjige je v začetku sedemdesetih let 20. stolet-
razvoja obalnega pasu slovenskega dela Istre. Mi- ja koprski urbanizem dobil povsem nove usmer-
hevc in sodelavci so za obmorska mesta načrto- itve, saj je novi Valorizacijski načrt za Koper leta
vali novo podobo v času, ko je to območje do- 1971 pripravil prav Stane Bernik s sodelavci. Nji-
življalo temeljno narodnostno-demografsko in hovo delo je v naslednjem desetletju (leta 1987)
politično-ekonomsko metamorfozo. Preobliko- pripeljalo do razglasitve koprskega mestnega je-
vanje srednjeveško-baročnih beneških mestec dra kot spomenika naselbinske dediščine. Poleg
v slovenska socialistična mesta je bilo izvedeno analize Kopra je Bernik oblikoval tudi sorodni
z radikalnimi rezi: predvsem Koper naj bi dobil temeljni monografiji za Črnomelj in Kočevje, ki
moderno podobo z nizom novodobnega obzidja sta služili neposredno kot izhodišče za konser-
iz stolpnic okoli mestnega jedra. Jedro pa bi bilo, vatorsko valorizacijo in prenovo. V svojem kon-
z izjemo glavnega križa ulic, povsem na novo po- servatorskem poslanstvu ohranjanja mest pa je
zidano. Velikopotezni in rušilni načrt bi bil lah- Bernik pomembno prispeval tudi k valorizaciji
ko izveden do konca, če ne bi prav po zaslugi Sta- Izole, ko je konec sedemdesetih let sodeloval pri
neta Bernika doživel javne in utemeljene kritike. metodološko izjemno sodobnem in interdisci-
Bernik je kot urednik Sinteze julija 1966 v Kopru plinarnem projektu evidentiranja in vrednoten-
