Page 10 - Kesič, Dragan, Likar, Borut (2018). Komercializacija novosti za neekonomiste. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 10
2 Osnove delovanja gospodarstva

poslovanja, po različnih organizacijah in tudi po uspešnosti svojega po-
slovanja. Menjava izdelkov in storitev poteka na trgih in poznamo tudi
različne oblike trgov. Trgi se med seboj razlikujejo glede na vrsto iz-
delkov in storitev, s katerimi se trguje, glede na velikost in organiza-
cijo, glede na različnost števila ponudnikov, torej neposrednih in tudi
posrednih tekmecev oziroma konkurentov, ter tudi glede na geograf-
sko lego, saj ločimo domače in tuje, svetovne trge. V naturalnem načinu
gospodarjenja se izdelki neposredno porazdelijo v naravnih količinah v
skladu z različnimi merili, torej menjave kot posebne faze v takem na-
činu gospodarjenja ne poznamo. V blagovno-denarnem gospodarstvu pa
se ustvarjeni in proizvedeni izdelki ter storitve ponudijo in prodajajo na
različnih trgih; v skladu z menjavo blago (izdelki ali storitve) za denar se
nato ustvarjeni dohodek (prihodek) ustrezno razdeli. V fazi menjave ozi-
roma naknadne delitve se tako odloča o vsebinah in vprašanjih razdeli-
tve ustvarjenega bogastva, opredeljuje se razdelitev dohodka posamez-
nih gospodarskih subjektov oziroma organizacij in podjetij. Smiselno
primarna in tudi končna faza vsakega gospodarjenja, ki je nenazadnje
končni in ključni cilj vsakega ustvarjanja idej, novih izdelkov in storitev,
je potrošnja. Vsebine potrošnje lahko razdelimo na osebno potrošnjo,
na naložbeno (investicijsko) oziroma reproduktivno, katere ključni cilj
je nadaljnje ustvarjanje in razvoj novih izdelkov ter storitev oziroma
ustrezna nadaljnja proizvodnja, in v končni fazi na potrošnjo družbe
kot celote oziroma tudi trga kot celote in države, regije, ali skupne eko-
nomske asociacije (eu) kot celote. Poslovanje in tudi management torej
preučujeta in ugotavljata zakonitosti in značilnosti, ki se odvijajo v po-
sameznih sklopih in fazah oziroma vsebinskih procesih gospodarjenja
ter poslovanja organizacij, podjetij in tudi držav.

Kot je bilo že poudarjeno, ločimo makroekonomijo in mikroekonomijo.
Makroekonomija preučuje širše vidike gospodarjenja in poslovanja na
ravni svetovnega gospodarstva, regionalnega in asociacijskega gospo-
darstva (eu) ter tudi celotnega nacionalnega gospodarstva, saj vključuje
vse vidike in značilnosti vpliva države na potek in razvoj gospodarsko-
poslovnih aktivnosti.

Vključuje preučevanje ključnih agregatnih elementov, ki vplivajo na
gospodarjenje in poslovanje, kot so razvoj in trendi svetovnega go-
spodarstva, strateška dogajanja v svetu, gibanje cen ključnih surovin
na svetovnih trgih (nafta, rude, plin), gibanje valut posameznih dr-
žav, bruto družbeni proizvod držav in tudi nacionalnega gospodarstva,
stopnja in raven zaposlenosti oziroma nezaposlenosti, količina denarja
v obtoku, spreminjanje ravni cen (deflacija, inflacija) in gibanje plač.

10
   5   6   7   8   9   10   11   12   13   14   15