Page 98 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 98
industrializacija in prostor
ko registrov Trgovinskega in pomorskega sodišča v AST in potem manjkajo-
če podatke poiskati v arhivu zbornice.
Podobne fonde podjetij smo iskali tudi v Državnem arhivu v Gorici
(Archivio di Stato di Gorizia, ASG) in arhivu goriške trgovinske in industrij-
ske zbornice (Archivio Camera di Commercio di Gorizia), Državnem arhi-
vu v Pazinu (Državni arhiv u Pazinu, DAPA) in Državnem arhivu v Vidmu
(Archivio di Stato di Udine, ASU) oz. Arhivu videmske trgovinske in indu-
strijske zbornice (Archivio Camera di Commercio di Udine). Ker je bila Tr-
govinsko in pomorsko sodišče v Trstu inštitucija, specifična za Trst in z ome-
jeno jurisdikcijo (poleg mesta Trsta in okolice je pokrivala še okrožja Sežana,
Komen, Koper, Piran, Podgrad in Volosko), smo za območje Goriške, Istre in
Furlanije iskali registre sorodnih civilnih in kazenskih sodišč. V ASG ni fon-
da tega sodišča, obstaja pa fond goriške trgovinske in industrijske zbornice za
obdobje 1910–1942 z zelo skromnim registrom podjetij (Camera di Commer-
cio di Gorizia: Archivio generale (1910–1935): Cat. III – Registro delle impre-
se (catasto industriale)), ustanovljenih v letih 1913–1934, vendar brez odgovar-
jajočih map za posamezna podjetja. Arhiv goriške trgovinske in industrijske
zbornice pa nima registra podjetij, ampak tri zbirke kartic z imeni podjetij
(in lastnikov oz. družabnikov), urejene po abecednem redu, ki so delovala od
konca 19. stoletja pa še do časa po drugi svetovni vojni. Kot problem pri razi-
skovanju se je kmalu pokazala kronološka (ne)konsistentnost med zbirkami,
saj posamezni kartici odgovarja mapa za samo eno registracijo podjetja. Tako
je podjetju, v primeru, da je spremenilo svoje ime (in lastnike oz. družabni-
ke), dejavnost ali obliko, nemogoče slediti, če ni znano ime njegovega »nasle-
dnika«. To je razlika od fonda Trgovinskega in pomorskega sodišča ali arhi-
va tržaške zbornice, kjer je celotno življenje podjetja, vključno z omenjenimi
spremembami, vsebovano v eni mapi. Zato tudi v teh zbirkah ni bilo mogo-
če najti odgovarjajočih map za skorajda vsa podjetja iz registra fonda goriške
trgovinske in industrijske zbornice v ASG-ju, saj so tam evidentirana podje-
tja lahko večkrat spremenila svoja imena, lastnike oz. družabnike ali obliko.
Velika večina podjetij iz arhiva goriške trgovinske in industrijske zbornice je
tako zbrana na temelju indicev iz literature ali logične presoje (npr. iskanje
pod »Società ...«).
Slabše je z arhivi v Vidmu. ASU prav tako ne razpolaga s fondom lokal-
nega civilnega in kazenskega sodišča, arhiv videmske trgovinske in industrij-
ske zbornice pa ima zbirko registrov podjetij za obdobje od druge polovice
19. stoletja do druge polovice 20. stoletja. Vsak register vsebuje 1.000 vpisa-
nih podjetij. Toda vpisi v registre so brez kakršnega koli reda, saj so med se-
98
ko registrov Trgovinskega in pomorskega sodišča v AST in potem manjkajo-
če podatke poiskati v arhivu zbornice.
Podobne fonde podjetij smo iskali tudi v Državnem arhivu v Gorici
(Archivio di Stato di Gorizia, ASG) in arhivu goriške trgovinske in industrij-
ske zbornice (Archivio Camera di Commercio di Gorizia), Državnem arhi-
vu v Pazinu (Državni arhiv u Pazinu, DAPA) in Državnem arhivu v Vidmu
(Archivio di Stato di Udine, ASU) oz. Arhivu videmske trgovinske in indu-
strijske zbornice (Archivio Camera di Commercio di Udine). Ker je bila Tr-
govinsko in pomorsko sodišče v Trstu inštitucija, specifična za Trst in z ome-
jeno jurisdikcijo (poleg mesta Trsta in okolice je pokrivala še okrožja Sežana,
Komen, Koper, Piran, Podgrad in Volosko), smo za območje Goriške, Istre in
Furlanije iskali registre sorodnih civilnih in kazenskih sodišč. V ASG ni fon-
da tega sodišča, obstaja pa fond goriške trgovinske in industrijske zbornice za
obdobje 1910–1942 z zelo skromnim registrom podjetij (Camera di Commer-
cio di Gorizia: Archivio generale (1910–1935): Cat. III – Registro delle impre-
se (catasto industriale)), ustanovljenih v letih 1913–1934, vendar brez odgovar-
jajočih map za posamezna podjetja. Arhiv goriške trgovinske in industrijske
zbornice pa nima registra podjetij, ampak tri zbirke kartic z imeni podjetij
(in lastnikov oz. družabnikov), urejene po abecednem redu, ki so delovala od
konca 19. stoletja pa še do časa po drugi svetovni vojni. Kot problem pri razi-
skovanju se je kmalu pokazala kronološka (ne)konsistentnost med zbirkami,
saj posamezni kartici odgovarja mapa za samo eno registracijo podjetja. Tako
je podjetju, v primeru, da je spremenilo svoje ime (in lastnike oz. družabni-
ke), dejavnost ali obliko, nemogoče slediti, če ni znano ime njegovega »nasle-
dnika«. To je razlika od fonda Trgovinskega in pomorskega sodišča ali arhi-
va tržaške zbornice, kjer je celotno življenje podjetja, vključno z omenjenimi
spremembami, vsebovano v eni mapi. Zato tudi v teh zbirkah ni bilo mogo-
če najti odgovarjajočih map za skorajda vsa podjetja iz registra fonda goriške
trgovinske in industrijske zbornice v ASG-ju, saj so tam evidentirana podje-
tja lahko večkrat spremenila svoja imena, lastnike oz. družabnike ali obliko.
Velika večina podjetij iz arhiva goriške trgovinske in industrijske zbornice je
tako zbrana na temelju indicev iz literature ali logične presoje (npr. iskanje
pod »Società ...«).
Slabše je z arhivi v Vidmu. ASU prav tako ne razpolaga s fondom lokal-
nega civilnega in kazenskega sodišča, arhiv videmske trgovinske in industrij-
ske zbornice pa ima zbirko registrov podjetij za obdobje od druge polovice
19. stoletja do druge polovice 20. stoletja. Vsak register vsebuje 1.000 vpisa-
nih podjetij. Toda vpisi v registre so brez kakršnega koli reda, saj so med se-
98
