Page 102 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 102
industrializacija in prostor
nih meja in administrativnih enot po prvi svetovni vojni ne moremo med se-
boj neposredno primerjati avstrijskega popisa z italijanskimi. Ob tem seveda
ne pozabimo, da je bilo furlansko območje vseskozi del Italije in ga moramo
torej obravnavati posebej. Zato smo se odločili, da ocene predstavimo tudi v
obliki procentov oz. števila zaposlenih v industriji in obrti v razmerju do pri-
sotnega prebivalstva. Tako preko časovnih točk (leta 1900, 1921, 1927, 1936 in
1937) lažje spremljamo potek in potencialno intenziviranje procesa industria-
lizacije v izbranem prostoru.
V raziskavi je uporabljenih tudi več sklopov literature. Mednarodno li-
teraturo v angleškem jeziku smo uporabili za razlago značilnosti procesa in-
dustrializacije v Evropi od konca 19. stoletja do druge svetovne vojne in za
formiranje teoretičnih ter metodoloških osnov raziskave. Avstrijska zgodovi-
nopisna literatura nam je služila pri opisu procesa industrializacije v avstro-
-ogrskem prostoru v obdobju od konca 19. stoletja do leta 1914, italijanska pa
za opis splošne ekonomske situacije in razvoja industrije v Italiji v obdobju
med obema vojnama. Pri poglavju o procesu industrializacije v prostoru se-
verovzhodnega Jadrana v obdobju 1900–1940, smo uporabili zgodovinopi-
sna dela »lokalnih« avtorjev italijanskega območja Trsta, Tržiča, Gorice in
Vidma (v italijanskem jeziku) in območja Istre (v hrvaškem in slovenskem je-
ziku) ter par del slovenskega ekonomskega zgodovinopisja. Prav tako nam
je ta »lokalna« literatura služila kot dopolnilo podatkom za podjetja iz ar-
hivskih virov.
Dodaten raziskovalni pripomoček je poimenski seznam podjetnikov,
predstavljen v prilogi. Ta seznam je bil narejen na osnovi analize zgodovine
podjetij oz. industrijskih panog. Vsebuje predvsem posameznike, ki so bili na-
jaktivnejši v podjetniški dejavnosti, in sicer tako, da so opravljali vodstvene
funkcije oz. zasedali mesta v upravnih odborih v enem ali več praviloma veli-
kih podjetjih. Med njimi je veliko tistih, ki so pripadali tudi t. i. tržaški eko-
nomski eliti (glej Millo, 1989). Namen tega seznama je, da služi kot pomoč
pri branju naslednjega poglavja oz. pri analizi podjetij, saj so aktivnosti podje-
tnikov pomemben pokazatelj delovanja MAR- in Jacobs-ekonomij v posame-
znih industrijah oz. industrijskih panogah. Na nekaterih mestih so dejavnosti
podjetnikov dopolnjene z relevantnimi informacijami iz literature in z opisi
njihove politične kariere, ko se ta prepleta s podjetniško dejavnostjo.
no dninarjev, leta 1900 podskupino pomagajočih družinskih članov, leta 1910 pa še podskupini na-
jemnikov in kolonov ter vajencev.« (Fischer, 2005, 46)
102
nih meja in administrativnih enot po prvi svetovni vojni ne moremo med se-
boj neposredno primerjati avstrijskega popisa z italijanskimi. Ob tem seveda
ne pozabimo, da je bilo furlansko območje vseskozi del Italije in ga moramo
torej obravnavati posebej. Zato smo se odločili, da ocene predstavimo tudi v
obliki procentov oz. števila zaposlenih v industriji in obrti v razmerju do pri-
sotnega prebivalstva. Tako preko časovnih točk (leta 1900, 1921, 1927, 1936 in
1937) lažje spremljamo potek in potencialno intenziviranje procesa industria-
lizacije v izbranem prostoru.
V raziskavi je uporabljenih tudi več sklopov literature. Mednarodno li-
teraturo v angleškem jeziku smo uporabili za razlago značilnosti procesa in-
dustrializacije v Evropi od konca 19. stoletja do druge svetovne vojne in za
formiranje teoretičnih ter metodoloških osnov raziskave. Avstrijska zgodovi-
nopisna literatura nam je služila pri opisu procesa industrializacije v avstro-
-ogrskem prostoru v obdobju od konca 19. stoletja do leta 1914, italijanska pa
za opis splošne ekonomske situacije in razvoja industrije v Italiji v obdobju
med obema vojnama. Pri poglavju o procesu industrializacije v prostoru se-
verovzhodnega Jadrana v obdobju 1900–1940, smo uporabili zgodovinopi-
sna dela »lokalnih« avtorjev italijanskega območja Trsta, Tržiča, Gorice in
Vidma (v italijanskem jeziku) in območja Istre (v hrvaškem in slovenskem je-
ziku) ter par del slovenskega ekonomskega zgodovinopisja. Prav tako nam
je ta »lokalna« literatura služila kot dopolnilo podatkom za podjetja iz ar-
hivskih virov.
Dodaten raziskovalni pripomoček je poimenski seznam podjetnikov,
predstavljen v prilogi. Ta seznam je bil narejen na osnovi analize zgodovine
podjetij oz. industrijskih panog. Vsebuje predvsem posameznike, ki so bili na-
jaktivnejši v podjetniški dejavnosti, in sicer tako, da so opravljali vodstvene
funkcije oz. zasedali mesta v upravnih odborih v enem ali več praviloma veli-
kih podjetjih. Med njimi je veliko tistih, ki so pripadali tudi t. i. tržaški eko-
nomski eliti (glej Millo, 1989). Namen tega seznama je, da služi kot pomoč
pri branju naslednjega poglavja oz. pri analizi podjetij, saj so aktivnosti podje-
tnikov pomemben pokazatelj delovanja MAR- in Jacobs-ekonomij v posame-
znih industrijah oz. industrijskih panogah. Na nekaterih mestih so dejavnosti
podjetnikov dopolnjene z relevantnimi informacijami iz literature in z opisi
njihove politične kariere, ko se ta prepleta s podjetniško dejavnostjo.
no dninarjev, leta 1900 podskupino pomagajočih družinskih članov, leta 1910 pa še podskupini na-
jemnikov in kolonov ter vajencev.« (Fischer, 2005, 46)
102
