Page 31 - Medgeneracijske aktivnosti za sr(e)čnejšo prihodnost
P. 31
Maja Anžič Pomen vseživljenjskega učenja za starejše odrasle
DEOS Center starejših Koper Vseživljenjsko učenje starejših odraslih v sodobni družbi zaznamujejo predvsem
maja.anzic@deos.si demografsko staranje, digitalizacija in hitre socialne spremembe. Starejši se v ta-
Rebeka Lekše kšnem okolju soočajo z izzivi, ki vplivajo na njihovo samostojnost, socialno vklju-
Univerza na Primorskem, čenost in kakovost življenja. Vseživljenjsko učenje je zato razumljeno kot širši pro-
Fakulteta za vede o zdravju ces osebnega razvoja, prilagajanja, ohranjanja miselne dejavnosti in vključevanja
rebeka.lekse@fvz.upr.si v skupnost.
Namen raziskave je bil preučiti, kako starejši odrasli doživljajo vseživljenjsko
Sandra Martinuč
učenje, kateri dejavniki jih spodbujajo ali ovirajo ter kakšen pomen mu pripisu-
Univerza na Primorskem,
jejo v poznejšem življenjskem obdobju. Raziskava je temeljila na kvalitativni me-
Fakulteta za vede o zdravju
todologiji in je vključevala 15 oseb, starejših od 65 let. Delno strukturirani indi-
sandra.martinuc@fvz.upr.si
vidualni intervjuji so bili opravljeni aprila 2026, podatki pa analizirani z metodo
analize vsebine. Izpostavljenih je bilo pet tematskih sklopov: Motivacija za uče-
nje, Ovire pri učenju, Pomen učenja za posameznika, Vloga družbe in institucij
ter Medgeneracijsko učenje. Ugotovitve kažejo, da učenje za starejše odrasle ni
omejeno na tečaje ali organizirane programe, temveč vključuje branje, pogovor,
izkušnje, uporabo tehnologije, ustvarjanje in prenos znanja na mlajše generacije.
Motivacijo predstavljajo notranja radovednost, osebna rast, ohranjanje miselne
Medgeneracijske aktivnosti
za sr(e)čnejšo prihodnost dejavnosti, praktične potrebe in želja po samostojnosti. Med glavnimi ovirami so
Zbornik povzetkov znanstvenih zdravstvene omejitve, utrujenost, slabša koncentracija, omejena mobilnost, strah
in strokovnih prispevkov pred napako in občutek sramu, posebej pri digitalnem učenju.
Koper, 23. oktober 2026 Starejši odrasli pogosto ne zavračajo učenja, temveč potrebujejo več časa, po-
trpežljivosti, ponavljanja in spoštljiv odnos. Pokroviteljski pristopi jih lahko odvra-
čajo od vključevanja, saj si želijo biti obravnavani kot odrasli posamezniki z boga-
timi življenjskimi izkušnjami. Učenje v starosti ima pomembno psihološko in so-
cialno funkcijo ter prispeva k samozavesti, čustveni blaginji, občutku koristnosti,
dostojanstvu in socialni povezanosti. Programi za starejše morajo biti zato dosto-
pni, prilagojeni različnim zmožnostim in interesom ter oblikovani v psihološko
varnem učnem okolju. Medgeneracijski prenos znanja so sodelujoči prepoznali
kot pomembno razsežnost učenja. Izražali so pripravljenost deliti življenjske iz-
kušnje, ročna dela in spomine z mlajšimi, zlasti z vnuki in pravnuki, pomoč mlajših
pri digitalnih opravilih pa so doživljali kot dragocen vir podpore. Medgeneracij-
ske aktivnosti starejšim omogočajo občutek vključenosti, koristnosti in priznanja,
mlajšimpa dostopdoživljenjskihizkušenj,praktičnihznanjinvrednot. Odsotnost
takšnih aktivnosti lahko povečuje osamljenost, stereotipe, digitalno izključenost
in izgubo izkušenjskega znanja, kar so nakazali tudi sodelujoči z opisi občutka
oddaljenosti od sodobnega sveta.
Omejitve raziskave izhajajo predvsem iz kvalitativnega pristopa ter velikosti
in načina oblikovanja vzorca, zato ugotovitev ne moremo posploševati na celo-
tno populacijo starejših. V raziskavo so bili vključeni posamezniki, pripravljeni so-
delovati in reflektirati svoje izkušnje, zato so lahko manj zastopane perspektive
socialno bolj izoliranih, zdravstveno oviranih, digitalno izključenih ali izobraže-
valno manj dejavnih starejših. Podatki temeljijo na samoporočanju udeležencev,
zato je treba upoštevati tudi možnost vpliva subjektivnega razumevanja izkušenj
in družbeno zaželenega odgovarjanja. V prihodnjih raziskavah bi bilo smiselno
vključiti večji in bolj raznolik vzorec starejših odraslih iz različnih socialnih, zdrav-
stvenih, izobraževalnih in geografskih okolij ter uporabiti kombinirani razisko-
valni pristop, ki bi poleg kvalitativnih intervjujev vključeval tudi kvantitativno zbi-
ranje podatkov na širšem vzorcu. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti težje
dostopnim skupinam, kot so socialno izolirani, zdravstveno ovirani, digitalno iz-
ključeni in izobraževalno manj dejavni starejši odrasli.
Ključnebesede:aktivnostaranje,neformalnoučenje,prenosznanja,socialnavklju-
čenost
© 2026 Avtor | https://doi.org/10.26493/978-961-293-620-4.18 29

