Page 31 - Medgeneracijske aktivnosti za sr(e)čnejšo prihodnost
P. 31

Maja Anžič                   Pomen vseživljenjskega učenja za starejše odrasle
            DEOS Center starejših Koper  Vseživljenjsko učenje starejših odraslih v sodobni družbi zaznamujejo predvsem
            maja.anzic@deos.si           demografsko staranje, digitalizacija in hitre socialne spremembe. Starejši se v ta-
            Rebeka Lekše                 kšnem okolju soočajo z izzivi, ki vplivajo na njihovo samostojnost, socialno vklju-
            Univerza na Primorskem,      čenost in kakovost življenja. Vseživljenjsko učenje je zato razumljeno kot širši pro-
            Fakulteta za vede o zdravju  ces osebnega razvoja, prilagajanja, ohranjanja miselne dejavnosti in vključevanja
            rebeka.lekse@fvz.upr.si      v skupnost.
                                           Namen raziskave je bil preučiti, kako starejši odrasli doživljajo vseživljenjsko
            Sandra Martinuč
                                         učenje, kateri dejavniki jih spodbujajo ali ovirajo ter kakšen pomen mu pripisu-
            Univerza na Primorskem,
                                         jejo v poznejšem življenjskem obdobju. Raziskava je temeljila na kvalitativni me-
            Fakulteta za vede o zdravju
                                         todologiji in je vključevala 15 oseb, starejših od 65 let. Delno strukturirani indi-
            sandra.martinuc@fvz.upr.si
                                         vidualni intervjuji so bili opravljeni aprila 2026, podatki pa analizirani z metodo
                                         analize vsebine. Izpostavljenih je bilo pet tematskih sklopov: Motivacija za uče-
                                         nje, Ovire pri učenju, Pomen učenja za posameznika, Vloga družbe in institucij
                                         ter Medgeneracijsko učenje. Ugotovitve kažejo, da učenje za starejše odrasle ni
                                         omejeno na tečaje ali organizirane programe, temveč vključuje branje, pogovor,
                                         izkušnje, uporabo tehnologije, ustvarjanje in prenos znanja na mlajše generacije.
                                         Motivacijo predstavljajo notranja radovednost, osebna rast, ohranjanje miselne
            Medgeneracijske aktivnosti
            za sr(e)čnejšo prihodnost    dejavnosti, praktične potrebe in želja po samostojnosti. Med glavnimi ovirami so
            Zbornik povzetkov znanstvenih  zdravstvene omejitve, utrujenost, slabša koncentracija, omejena mobilnost, strah
            in strokovnih prispevkov     pred napako in občutek sramu, posebej pri digitalnem učenju.
            Koper, 23. oktober 2026        Starejši odrasli pogosto ne zavračajo učenja, temveč potrebujejo več časa, po-
                                         trpežljivosti, ponavljanja in spoštljiv odnos. Pokroviteljski pristopi jih lahko odvra-
                                         čajo od vključevanja, saj si želijo biti obravnavani kot odrasli posamezniki z boga-
                                         timi življenjskimi izkušnjami. Učenje v starosti ima pomembno psihološko in so-
                                         cialno funkcijo ter prispeva k samozavesti, čustveni blaginji, občutku koristnosti,
                                         dostojanstvu in socialni povezanosti. Programi za starejše morajo biti zato dosto-
                                         pni, prilagojeni različnim zmožnostim in interesom ter oblikovani v psihološko
                                         varnem učnem okolju. Medgeneracijski prenos znanja so sodelujoči prepoznali
                                         kot pomembno razsežnost učenja. Izražali so pripravljenost deliti življenjske iz-
                                         kušnje, ročna dela in spomine z mlajšimi, zlasti z vnuki in pravnuki, pomoč mlajših
                                         pri digitalnih opravilih pa so doživljali kot dragocen vir podpore. Medgeneracij-
                                         ske aktivnosti starejšim omogočajo občutek vključenosti, koristnosti in priznanja,
                                         mlajšimpa dostopdoživljenjskihizkušenj,praktičnihznanjinvrednot. Odsotnost
                                         takšnih aktivnosti lahko povečuje osamljenost, stereotipe, digitalno izključenost
                                         in izgubo izkušenjskega znanja, kar so nakazali tudi sodelujoči z opisi občutka
                                         oddaljenosti od sodobnega sveta.
                                           Omejitve raziskave izhajajo predvsem iz kvalitativnega pristopa ter velikosti
                                         in načina oblikovanja vzorca, zato ugotovitev ne moremo posploševati na celo-
                                         tno populacijo starejših. V raziskavo so bili vključeni posamezniki, pripravljeni so-
                                         delovati in reflektirati svoje izkušnje, zato so lahko manj zastopane perspektive
                                         socialno bolj izoliranih, zdravstveno oviranih, digitalno izključenih ali izobraže-
                                         valno manj dejavnih starejših. Podatki temeljijo na samoporočanju udeležencev,
                                         zato je treba upoštevati tudi možnost vpliva subjektivnega razumevanja izkušenj
                                         in družbeno zaželenega odgovarjanja. V prihodnjih raziskavah bi bilo smiselno
                                         vključiti večji in bolj raznolik vzorec starejših odraslih iz različnih socialnih, zdrav-
                                         stvenih, izobraževalnih in geografskih okolij ter uporabiti kombinirani razisko-
                                         valni pristop, ki bi poleg kvalitativnih intervjujev vključeval tudi kvantitativno zbi-
                                         ranje podatkov na širšem vzorcu. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti težje
                                         dostopnim skupinam, kot so socialno izolirani, zdravstveno ovirani, digitalno iz-
                                         ključeni in izobraževalno manj dejavni starejši odrasli.
                                         Ključnebesede:aktivnostaranje,neformalnoučenje,prenosznanja,socialnavklju-
                                         čenost


                                                  © 2026 Avtor | https://doi.org/10.26493/978-961-293-620-4.18  29
   26   27   28   29   30   31   32   33   34   35   36