Page 22 - Slovenska Istra v geografski perspektivi

2026 Slovenska Istra v geografski perspektivi

september Valentina Brečko Grubar
Oddelek za geografijo, Fakulteta za humanistične študije,
Univerza na Primorskem · valentina.brecko.grubar@fhs.upr.si
Miha Koderman

18. Oddelek za geografijo, Fakulteta za humanistične študije,
Univerza na Primorskem · miha.koderman@fhs.upr.si
Koper, Adrijana Perkon
Oddelek za geografijo, Fakulteta za humanistične študije,

• Univerza na Primorskem · adrijana.perkon@fhs.upr.si
Mojca Poklar Žigante
perspektivi Univerza na Primorskem · mojca.poklar@fhs.upr.si
Oddelek za geografijo, Fakulteta za humanistične študije,

Slovenska Istra je kot edina slovenska pokrajina z neposrednim stikom z mor-
geografski jem geografsko raznoliko ter v več pogledih edinstveno in izjemno obmo-
čje. Najrazpoznavnejša lastnost, po kateri se to območje opazno razlikuje od
drugih slovenskih pokrajin, izvira iz njegove pokrajinske pestrosti s stikom
kopnega in morja. Geografsko je Slovenska Istra razmeroma dobro zaokro-
v žena pokrajina, ki na severu in jugu sovpada z državnima mejama z Italijo in
s Hrvaško, njen prostor pa obsega območje med Tržaškim zalivom in kraškim
Istra zaledjem v notranjosti. V širšem smislu vključuje območje Koprskih brd, Kra-

ški rob in zaledne kraške planote. Takšna opredelitev se skoraj popolnoma
Slovenska ujema tudi z območjem štirih obalnih občin – Ankarana, Izole, Kopra in Pi-
rana.
Med najpomembnejšimi naravnimi značilnostmi Slovenske Istre je njena
geološka zgradba. Večji del pokrajine gradijo flišne kamnine, sestavljene iz
različnih plasti sedimentnih kamnin, predvsem peščenjakov in laporovcev,
ki so nastale z usedanjem gradiva v globljem morju. Na vzhodnem robu po-
krajine flišno površje prehaja v apnenčasti svet Kraškega roba, ki predstavlja
izrazito geomorfološko ločnico med flišno Istro in kraškim zaledjem. Kraški
rob je dolga skalnata stopnja, ki se razteza v smeri severozahod–jugovzhod,
in sicer od območja Devina v italijanski pa do Učke v hrvaški Istri. Sledi dokaj
uravnano kraško površje od Socerba na severu do Movraško-Rakitovskega
krasa na jugu, višji predeli pa že pripadajo hriboviti Čičariji. Relief Slovenske
Istre je zato razgiban in pretežno gričevnat. Površje oblikujejo številne do-
line in grape, ki so jih ustvarili potoki in reke, med njimi večje in bolj poznane
Dragonja, Rižana, Badaševica in Drnica.

22 ©2026 Author(s) https://doi.org/10.26493/978-961-293-610-5.2