Page 96 - Življenjska pot matematika Iva Laha
P. 96

Za doseganje znanstvene titule Ivu Lahu ni bilo dosti mar. Z doseženim nazivom profe-
                 sor matematike in fizike se ni ponašal, čeravno bi si s svojimi genialnimi dosežki upravi-
                 čeno zaslužil profesor z Največjo začetnico.

                 Pri svojem delu se je Ivo Lah v času federativne Jugoslavije srečeval z več socialistič-
                 nimi doktorji znanosti, ki pa so bili pravi bedaki, da ni maral v njih druščino, je pozneje
                 pripovedovala hčerka Marija.

                 Do števila tri (3) je imel izredno nagnjenje, kaj kmalu si je krstno ime Janez oziroma Ivan
                 spremenil v Ivo, ki ima tri črke kot njegov priimek Lah. V troje so bili tudi v družini; pri
                 božji troedinosti – tri božje osebe in en sam Bog – pa se mu je zastavljal matematični
                 dvom. Kot avtor satirične reportaže Einsteinov relativni vek nastopa v njej on sam pod
                 psevdonimom Dreistein, ki pomeni Tri(trojni) kamen. V reportaži nastopajo tudi trojčki,
                 Danilo, Djuro in Jovo, ki se enači z Ivom, tudi s tremi črkami.

                 Lahovi hčerki Mariji smo pri nas doma pravili tudi Marička; bila je precej resno dekle,
                 a vendar hudomušna sogovornica. Na račun za njo krivične in nepriljubljene družbene
                 ureditve je izrekla marsikatero pikro kot: »Odlično je pa še izboljšuje se.« Večkrat je iz-
                 javila, da partijska država ni vredna, da bi se obelodanjalo ustvarjeno delo njenega očka.

                 Po osvoboditvi leta 1945 so za Iva Laha nastopile drastične spremembe, zanj dolgo ni
                 bilo več prave sproščenosti ali brezskrbnega potovanja.

                 Po več letih se je v spremstvu hčerke z veseljem odpravil na Notranjsko, v rodno Štruk-
                 ljevo vas in k sorodnikom v Cerknico. Vozil ju je inženir Stanislav Štenta, saj sta se z
                 Marijo dobro ujela glede potovanj po svetu.

                 V poznejših letih je Marija zgledno skrbela za svojega očka. Mamico je izgubila mnogo
                 prej; ko je ta oslabela, je zmogla s tresočo roko le kaj zapisati. Lahova žena je rada zaha-
                 jala v cerkev, tako da sta ji s hčerko oponašala, da je prava cerkvena miš.

                 Mamica si ni nikoli povsem opomogIa po živčnem pretresu, ki ga je doživela ob letalskem
                 bombardiranju ljubljanskega kolodvora s strani nemške Luftwaffe.


                 Za zaposleno hčerko Marijo so po očkovi kapi prišli težki časi, kajti na sprejem v dom
                 za ostarele je bilo treba dolgo čakati.
                 Domskim prilikam pa se očka nikakor ni mogel privaditi, zato ga je hčerka po svoji upo-
                 kojitvi nazadnje vzela v domačo oskrbo.


















                   90
   91   92   93   94   95   96   97   98   99   100   101