Page 183 - International Perspectives on Effective Teaching and Learning in Digital Education

Using Inquiry-Based Learning for Developing University Students’ Digital Skills

Steinke, P., & Fitch, P. (11). Outcome assessment from the perspective of
psychological science: The TAIM approach. New Directions for Institutional
Research, 149, 15–6.
Thomas, J. W. & Mergendoller, J. R. (). Managing project-based learning:
Principles from the field [Confereence presentation]. Annual Meeting of
the American Educational Research Association, New Orleans, LA, United
States.
Thomas, J. W., Mergendoller, J. R., & Michaelson, A. (1999). Project-based learning:
A handbook for middle and high school teachers. The Buck Institute for
Education.
Tuan, H. L., Chin, C. C., Tsai, C. C., & Cheng, S. F. (5). Investigating the effec-
tiveness of inquiry instruction on the motivation of different learning
styles students. International Journal of Science and Mathematics Educa-
tion, 3, 541–566.
Wang, F., & Hannafin, M. J. (5). Design-based research and technology-en-
hanced learning environments. Educational Technology Research and
Development, 53(4), 5–3.

Uporaba raziskovalnega učenja za razvoj digitalnih kompetenc
univerzitetnih študentov
V zadnjih letih smo bili priča vse močnejšemu spodbujanju razvijanja digital-
nih kompetenc na vseh ravneh izobraževanja, zaradi česar so bili razviti številni
inovativni pedagoški pristopi, katerih glavni cilj je razvijanje digitalnih kompe-
tenc s poudarkom na spodbujanju aktivne participacije in avtonomije učencev
ter razvoju kritičnega mišljenja. V pričujočem prispevku se osredotočamo na
prednosti uporabe raziskovalnega pristopa k učenju (angl. inquiry-based lear-
ning – IBL) za razvijanje digitalnih kompetenc študentov pedagoških smeri. V
ta namen smo izvedli raziskavo načrtovanih novosti (angl. design-based study)
s študenti študijskega programa Razredni pouk (N = 38). Glavni cilj je bil razi-
skati stališča študentov do raziskovalnega pristopa k učenju ter preučiti njiho-
ve izkušnje in izzive, s katerimi so se srečali v procesu izvajanja raziskave. Izved-
ba načrtovane novosti je temeljila na petstopenjskem modelu raziskovalnega
učenja (vključevanje, raziskovanje, razlaga, poglabljanje in vrednotenje; angl.
engagement, exploration, explanation, elaboration, evaluation). Podatki so bili
zbrani s pomočjo spletne ankete, fokusne skupine in poglobljene analize izve-
denega učnega scenarija po modelu raziskovalnega učenja. Rezultati kažejo,
da študenti izkazujejo pozitivna stališča do raziskovalnega pristopa k učenju,
največji izziv, ki so ga zaznali, pa je bila uporaba kritičnega mišljenja pri iskanju
in vrednotenju ustreznih raziskovalnih virov.
Ključne besede: digitalne kompetence, raziskovalno učenje, raziskava načrtova-
nih novosti, študenti razrednega pouka, kritično mišljenje

183