Page 20 - Scripta manent

Mirjana Kontestabile Rovis

teljišča leta 1875, v srednjo šolo. Odtlej je bilo edino moško učiteljišče za celo-
tno pokrajino Avstrijskega primorja v Kopru. Učiteljišče so leta 1876 umestili v
obnovljene prostore samostana sv. Frančiška, današnje slovenske gimnazije.²
Kot srednja šola je bilo učiteljišče nekaj posebnega, saj so se na njem šolali
dijaki treh narodov: Slovenci, Hrvati in Italijani. Uradni jezik učiteljišča je bila
nemščina, imelo je slovenski, hrvaški in italijanski oddelek.
Slovenski oddelki učiteljišča so izjemnega pomena, saj je bila to prva sre-
dnja šola z zelo razširjeno uporabo slovenščine kot učnega jezika, čeprav je
bil uradni jezik nemški. V slovenskem jeziku so vsa štiri leta poučevali verstvo,
slovenščino, prirodoslovje in prirodopis. Matematiko, zgodovino in zemljepis
so v slovenščini poučevali le prva tri leta, v četrtem letniku pa je pouk ome-
njenih predmetov potekal v nemščini. V nemščini so vsa štiri leta poučevali
nemški jezik, risanje, violino in telovadbo. Pouk pedagogike je v nemščini po-
tekal v drugem, tretjem in četrtem letniku.³
Ravnateljstvo je za slovenske in hrvaške dijake organiziralo tečaj italijan-
ščine, za italijanske in slovenske dijake pa tečaj hrvaščine. Hkrati so se di-
jaki poleg nemščine učili še italijanščino, hrvaščino in slovenščino; tako so
se lahko trije živeči narodi Avstrijskega primorja med seboj povezovali.
V 23 letih so na učiteljišču v Kopru maturirali kasnejši primorski izobraženci,
med njimi več kot 423 Slovencev, ki so s svojim delovanjem veliko prispe-
vali k izoblikovanju slovenske narodne identitete in kulture. S tako široko izo-
brazbo so bili v krajih svojega delovanja nosilci vsestranskega razvoja. Nji-
hovo umetniško,ljudskoprosvetno in gospodarsko delovanjepajepresegalo
meje šolskih okolišev. Njihovo delovanje je opisano v monografiji Cesarsko-
kraljevomožkoučiteljiščevKopru,⁴kjer so objavljeni izsledki raziskav arhivske-
ga fonda Moško učiteljišče Koper, ki ga hrani koprski arhiv.
Posledičen napredek, ki je zajel vsa področja življenja in širše prebivalstvo,
sta zaustavili prva svetovna vojna ter ob koncu vojne priključitev Primorske
k Italiji. V nemirnem obdobju razpada Avstro-Ogrske in nastanka Kraljevine
Srbov, Hrvatov in Slovencev so Slovenci leta 1919 dobili svojo univerzo v Ljub-
ljani, kot njeno središče je bil predlagan tudi Trst.
Z odpravo slovenskega šolstva in s tem slovenskih izobraževalnih centrov
v obdobju fašizma se je za več kot 20 let prekinilo kontinuirano ohranjanje in

² Neža Čebron Lipovec, »Usode in nove rabe koprskih samostanov po razpustitvi redov s pou-
darkom na obdobju po drugi svetovni vojni,« Annales 22, št. 2 (2012): 509–522.
³ Johann Markelj, Bericht der k. k. Lehrerbildungs-Anstalt in Capodistria veröffentlich am Schlusse
des Schuljahres 1899–1900 (Selbstverlag der Anstalt, 1900).
⁴ Mirjana Kontestabile Rovis in Jasna Čebron, ur., Cesarsko-kraljevo možko učiteljišče Koper
1875–1909: slovenski oddelek (Pokrajinski arhiv Koper, 2010).

18