Page 19 - Scripta manent

Pogled v preteklost edukacije

na Primorskem in pomen arhivskega
gradiva pri njenem raziskovanju

Mirjana Kontestabile Rovis
Pokrajinski arhiv Koper

V drugi polovici 19. stoletja so na Primorskem nastali slovenski izobraževalni
centri, ki so pomembno vplivali na oblikovanje slovenske nacionalne identi-
tete na zahodnem robu slovenskega ozemlja. Ključno vlogo pri tem sta imeli
učiteljišči, ki sta delovali v Kopru in Gorici.
Velik prelom izobraževanja, ko je branje in pisanje postala veščina vsakega
posameznika, se je začel pred 250 leti s splošno šolsko naredbo cesarice Ma-
rije Terezije leta 1774. Dotlej je bilo pisanje in branje omejeno na zelo ozke
kroge izobražencev. Avstrija se je pri razvijanju šolske mreže naslonila na cer-
kveno upravo. Za razliko od ostalih slovenskih pokrajin je Primorska nastala
kot ena zadnjih, zanjo je bil zelo značilen močan romanski element. Vanjo so
se povezale Gradiška, Goriška, mesto Trst in ozemlje nekdanje Beneške re-
publike. Benečija in slovenska Istra kot beneški pokrajini vse do leta 1797 ni-
sta doživeli naprednih terezijansko-jožefinskih reform, predvsem ne na pod-
ročju šolstva.
Ustanavljanje prvih slovenskih ljudskih šol, poimenovanih trivialke, v slo-
venski Istri sovpada z umestitvijo goriškega nadškofa Balanta leta 1818,¹ ki je
upravljal tudi tržaško in koprsko škofijo. Pred tem je bil od leta 1815 do leta
1818 zaposlen na tržaškem guberniju, kjer je bil zadolžen za šolsko politiko.
Najprej so leta 1819 ustanovili šolo v Ospu, leta 1820 v Dekanih, Kortah in na
Škofijah, leto kasneje pa še v Sv. Antonu. Balant je odprl goriško centralno
semenišče in filozofsko-teološko učilišče za Primorsko, kjer so velik poudarek
namenjali poučevanju bodočih duhovnikov v slovenščini.
V drugi polovici 19. stoletja je slovensko šolstvo v koprskem okraju ostajalo
nerazvito. Za Slovence je velik primanjkljaj pomenilo pomanjkanje glavne
šole, realke ali pripravljalnice s slovenskim učnim jezikom, saj so te omogo-
čale nadaljevanje študija na višjih šolah in univerzah. Velik preobrat, pred-
vsemzaSlovence,jeprineslazdružitev tržaškega,goriškegain koprskegauči-

¹ Jure Voljčjak, Ordinacijska protokola goriške nadškofije: 1750–1824, 2. del, Viri (Arhivsko društvo
Slovenije, 2012), 34.

17