Page 27 - Trajnostni gospodarski razvoj turistične alpske regije
P. 27

Turisti in prenočitve  2.4

            Preglednica 2.1   Prenočitvene zmogljivosti po vrstah nastanitvenih objektov
                          za turistične kraje Bled, Bohinj in Kranjska Gora v obdobju
                          do gospodarske krize
            Prenočitvene zmogljivosti / Leto  2003 2004 2005 2006 2007 2008
            Hoteli                            29,4  33,5  33,7  32,8  32,1  35,9
            Moteli                             0,1  0,1  0,1  0,1  0,0  0,0
            Penzioni                           4,0  2,9  3,2  2,8  3,1  3,6
            Gostišča                           0,4  0,3  0,3  0,4  0,6  0,6
            Prenočišča                         0,6  0,4  0,3  0,1  0,2  0,2
            Apartmaji                          3,3  3,1  3,1  4,4  5,4  3,7
            Kampi                             18,0  19,6  20,1  20,5  17,7  12,4
            Turistične kmetije z nastanitvenimi zmo-  0,1  0,2  0,2  0,3  0,3  0,5
            gljivostmi
            Sobodajalstvo                     16,1  16,0  16,9  17,5  19,6  16,0
            Planinski domovi in koče          12,5  10,4  8,9  9,2  9,1  12,2
            Delavski počitniški domovi        12,8  11,5  10,6  10,2  10,9  11,7
            Otroški in mladinski počitniški domovi  1,4  0,9  1,4  0,6  0,0  1,7
            Drugi gostinski nastanitveni objekti  1,3  1,1  1,1  1,2  1,3  1,8
            Skupaj vrste objektov            100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0
            OpOmba  Prirejeno po podatkovni bazi SURS. Opomba  Podatki v tej in vseh nas-
            lednjih preglednicah, kjer je omenjena podatkovna baza SURS, so povzeti oz. prirejeni
            po podatkovni bazi SiStat Statističnega urada Republike Slovenije (SURS): https://
            pxweb.stat.si/SiStat/sl.

            2.4  Turisti in prenočitve 2.4
            Prihode in prenočitve turistov na Gorenjskem in v Sloveniji v obdobju
            do gospodarske krize 2004–2008 prikazuje preglednica 2.2. Na Gorenj-
            skem so se prihodi povečali za 3,1 %, v Sloveniji pa za 18,1 %. Gorenjska
            regija je imela glede na prihode turistov leta 2004 21,6-odstotni delež,
            leta 2008 pa s 521.093 gosti 18,8-odstotni delež prihodov turistov v
            Sloveniji.                                                          t2-2.2
              Povprečno trajanje bivanja turistov se znižuje in je na Gorenjskem
            nižje kot v Sloveniji (Papler in Bojnec, 2009a, 2009b). Izkoriščenost tu-
            rističnih kapacitet na Gorenjskem je v povprečju nižja kot v Sloveniji.
              Po strukturi prihoda turistov se je delež tujih gostov v obdobju 2003–
            2008 povečal za 2,9 %, in sicer z 61,1 % (leta 2003) na 64,0 % (leta 2008).
            Podoben trend je tudi pri nočitvah turistov, ki so se povečale za 1,9 %
            v korist tujih gostov, in sicer s 55,7 % (leta 2003) na 57,6 % (leta 2008).
              Prenočitve turistov po državah, od koder so leta 2007 prihajali turisti:
            11,5 % Italija, 8,6 % Avstrija, 8,1 % Nemčija, 4,1 % Velika Britanija, 3,6 %
            Hrvaška, 2,3 % Nizozemska, 1,5 % Madžarska, 1,4 % Francija, 1,4 %


                                                            27
   22   23   24   25   26   27   28   29   30   31   32