Page 26 - Trajnostni gospodarski razvoj turistične alpske regije

2 Ekonomska analiza turističnega poslovanja alpske regije
med katerimi prevladujejo gosti iz tujine (okrog 80 %). Po številu ležišč
na 1.000 prebivalcev je na drugem mestu in jih ima več kot pol manj od
obalno-kraške statistične regije.
Bojnec in Papler (2009) ter Papler in Bojnec (2009a, 2009b) sta
podrobneje analizirala in prikazala gorenjsko turistično destinacijo.
Analizirana je ekonomska uspešnosti v trajnostnem razvoju turistične
destinacije na Gorenjskem v obdobju do gospodarske krize leta 2008.
Največji delež turističnih kapacitet je v turističnih krajih Bled, Bohinj
in Kranjska Gora. Turistične kapacitete so se v obdobju 2004–2008
zmanjšale za 13 %, in sicer za 7,2 % v kampih, 2,7 % v delavskih poči-
tniških domovih, 2,2 % pri sobodajalcih, 1,9 % v planinskih domovih
in kočah, 0,9 % v penzionih, 0,4 % v prenočiščih, 0,1 % v apartmajih
in 0,1 % v motelih. Povečale so se kakovostno zahtevnejše kapacitete,
in sicer: za 1,8 % v hotelih ter 0,3 % na turističnih kmetijah z nastani-
tvenimi zmogljivostmi. Večji porast beležijo tudi drugi gostinski na-
stanitveni objekti: za 0,1 % gostišča ter za 0,1 % otroški in mladinski
počitniški domovi.
2.2 Metodologija 2.2

S pomočjo statističnih podatkov je bila izdelana ekonomska anali-
za. Statistična analiza je bila izvedena s primerjavo količinskih in
vrednost nih podatkov z izračuni indeksa s stalno osnovo (I ), verižne-
t
ga indeksa (V ) in deležev (%).
t
Na podlagi podatkov iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida
gospodarskih družb s področja turizma 55.1 hoteli ter 55.2 kampi za
obdobje 2002–2008 smo deflacionirali vrednosti in prikazali realne
vrednosti poslovanja dejavnosti podjetij v posameznih elementih ter
izračunali kazalnike poslovanja podjetij: kazalnike financiranja, kazal-
nike gospodarjenja, kazalnike produktivnosti in dohodkovnosti ter
kazalnike razmerij.
2.3 Turistične kapacitete 2.3

V turističnih krajih Bled, Bohinj in Kranjska Gora je bilo tretjino pre-
nočitvenih kapacitet v hotelih, 16 % pri sobodajalcih, 12 % v planinskih
domovih in kočah, prav tako 12 % v delavskih počitniških domovih,
4 % v penzionih, 4 % v apartmajih, manjše deleže pa izkazujejo drugi
gostinski nastanitveni objekti, otroški in mladinski počitniški domovi,
t1-2.1 gostišča, turistične kmetije z nastanitvenimi zmogljivostmi in preno-
čišča (preglednica 2.1).

26