Page 7 - Več kot moda: onkraj oblačilnih, telesnih, spolnih, odnosnih in komunikacijskih ortodokcij.
P. 7
d v premišljanje ortodoksij 1
Vlado Kotnik
Tadej Praprotnik
Hoteli ali ne, ljudje smo družbeno zaznamovani tako, da sami sebe in svet
okrog sebe radi gledamo ter presojamo v skladu s preteklimi oz. obstoječi-
mi ortodoksijami.¹ Ko vidimo razcapanega klošarja na cesti in ga v skladu
s to zaznavo preslikamo v podobo reveža, ter ko nam mediji servirajo in-
formacije o bajnih bogataših in jih v skladu s tem tretiramo kot premožne-
že in elitneže, pomeni, da v tem naziranju sami pridelujemo pomene, ki
so pomembni za obstoj in legitimnost ekonomskih ortodoksij. Ko v burki
prepoznavamo muslimansko versko stališče in v meniški kuti razpoznava-
mo zavezanost katoliškemu redu, skratka, ko pomen in smisel oblačenja
neposredno vežemo na napotke in imperative višje, nadnaravne ali bož-
je instance, je jasno, da imamo opravka s konfesionalnimi in z religioznimi
ortodoksijami. Ko moške presojamo na podlagi »tipičnih« značilnosti »mo-
škosti«, zaradi katerih se nam ljudje s temi značilnostmi potem tudi kažejo
kot moški, in ko na ženske lepimo stereotipne krilatice »ženskosti«, zaradi
katerih ženske šele »postanejo« ženske, je jasno, da to tako zlahka in »na-
ravno« počnemo zato, ker na nas učinkujejo trdožive in močno fiksirane
spolne ortodoksije. Ko vidimo okretno mišičasto postavo in jo simbolno
prevajamo v telo gorostasnega atleta, »pravega mačota«, in ko vidimo izra-
zito gracilno postavo, ki jo simbolno prevedemo v telo poženščenega fanta,
izumetničene pokveke, degenerirane kreature, torej »nepravega« moške-
ga, so pri tem našem prevajanju vselej na delu nevidne sile vidnih telesnih
ortodoksij. Ko vidimo naličeno manekenko, kako s hojo prekrižanih nog
strumno galopira po modni pisti, in jo prepoznavamo kot privlačno, »sek-
si« žensko, in ko vidimo grbavo ženičko, ki nam na tržnici prodaja solato
in ki v naših očeh ne vzbudi lepotnih simpatij, so v teh naših pogledih v re-
snici naseljeni specifični ideološki diskurzi estetskih ortodoksij. Ko vidimo
¹ Iz gr. orthós, »raven«, »pravi«, »pravilen«, in dóksa, »mnenje«, »mišljenje«, »verovanje«, »sla-
vljenje«; torej iz gr. orthódoksos in orthodoksía, »pravoveren« in »pravovernost«; brezpogojno
ali prepričano sprejemanje ustaljenih norm, predpisov in dogem, skratka gledanje na svet
s »pravimi« očali (Tavzes 2002, 826; za bourdieujevsko razumevanje ortodoksije kot pojava
in koncepta gl. Sapiro 2020c, 625–626).
7
Vlado Kotnik
Tadej Praprotnik
Hoteli ali ne, ljudje smo družbeno zaznamovani tako, da sami sebe in svet
okrog sebe radi gledamo ter presojamo v skladu s preteklimi oz. obstoječi-
mi ortodoksijami.¹ Ko vidimo razcapanega klošarja na cesti in ga v skladu
s to zaznavo preslikamo v podobo reveža, ter ko nam mediji servirajo in-
formacije o bajnih bogataših in jih v skladu s tem tretiramo kot premožne-
že in elitneže, pomeni, da v tem naziranju sami pridelujemo pomene, ki
so pomembni za obstoj in legitimnost ekonomskih ortodoksij. Ko v burki
prepoznavamo muslimansko versko stališče in v meniški kuti razpoznava-
mo zavezanost katoliškemu redu, skratka, ko pomen in smisel oblačenja
neposredno vežemo na napotke in imperative višje, nadnaravne ali bož-
je instance, je jasno, da imamo opravka s konfesionalnimi in z religioznimi
ortodoksijami. Ko moške presojamo na podlagi »tipičnih« značilnosti »mo-
škosti«, zaradi katerih se nam ljudje s temi značilnostmi potem tudi kažejo
kot moški, in ko na ženske lepimo stereotipne krilatice »ženskosti«, zaradi
katerih ženske šele »postanejo« ženske, je jasno, da to tako zlahka in »na-
ravno« počnemo zato, ker na nas učinkujejo trdožive in močno fiksirane
spolne ortodoksije. Ko vidimo okretno mišičasto postavo in jo simbolno
prevajamo v telo gorostasnega atleta, »pravega mačota«, in ko vidimo izra-
zito gracilno postavo, ki jo simbolno prevedemo v telo poženščenega fanta,
izumetničene pokveke, degenerirane kreature, torej »nepravega« moške-
ga, so pri tem našem prevajanju vselej na delu nevidne sile vidnih telesnih
ortodoksij. Ko vidimo naličeno manekenko, kako s hojo prekrižanih nog
strumno galopira po modni pisti, in jo prepoznavamo kot privlačno, »sek-
si« žensko, in ko vidimo grbavo ženičko, ki nam na tržnici prodaja solato
in ki v naših očeh ne vzbudi lepotnih simpatij, so v teh naših pogledih v re-
snici naseljeni specifični ideološki diskurzi estetskih ortodoksij. Ko vidimo
¹ Iz gr. orthós, »raven«, »pravi«, »pravilen«, in dóksa, »mnenje«, »mišljenje«, »verovanje«, »sla-
vljenje«; torej iz gr. orthódoksos in orthodoksía, »pravoveren« in »pravovernost«; brezpogojno
ali prepričano sprejemanje ustaljenih norm, predpisov in dogem, skratka gledanje na svet
s »pravimi« očali (Tavzes 2002, 826; za bourdieujevsko razumevanje ortodoksije kot pojava
in koncepta gl. Sapiro 2020c, 625–626).
7
