Page 284 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 284
Mreža slovenskih splošnih bolnišnic
mo učinkovito mrežo sekundarne zdravstvene dejavnosti. Raziskava pri-
speva rezultate in spoznanja, ki so pomembni tako pri poglobljenemu
razumevanju mreže sekundarne zdravstvene dejavnosti kot tudi pri razu-
mevanju mreže zdravstvenega varstva nasploh, kar je ključno za oblikova-
nje učinkovitega zdravstvenega sistema.
Monografiji je napisana v šestih poglavjih. Delo vključuje 23 pregle-
dnic in 45 slik, 18 strani oziroma 325 virov literature. Avtorica je uporab-
ljali tako domačo kot predvsem tujo literaturo. Uporabila je tri metodolo-
ške pristope glede na tri analitične in med seboj povezane dele raziskave.
V prvem delu je z metodo deskripcije in vzročno-posledične analize ter
metodami klasifikacije, primerjave in sinteze kritično podala pregled lite-
rature na področju empiričnega in teoretičnega preučevanja učinkovito-
284 sti v zdravstvu. V drugem delu je opredelila teoretične iztočnice, na osno-
vi katerih je v nadaljevanju postavila mikroekonomski model optimalne
velikosti slovenske splošne bolnišnice. V tretjem delu je izdelala pregled
zasnov, metod in problemov prostorske dostopnosti izvajalcev zdravstve-
ne dejavnosti. Avtorica je oblikovala optimalni model mreže sekundar-
ne zdravstvene dejavnosti, s katerim se ustvarijo pomembni prihranki ne
samo znotraj sekundarne zdravstvene dejavnosti, ampak tudi v celotnem
sistemu zdravstvenega varstva.
Tematika je izjemno kompleksna in na tovrstnem področju tako ob-
sežno zasnovanega dela še ni bilo, niti v svetu, še manj v Sloveniji. Osnov-
na teza je kompleksna in popolnoma izvirno postavljena, iz nje izhaja
potreba po specifični metodologiji, ki je v Sloveniji doslej v tovrstnih raz-
iskavah še niso uporabljali. Delo temelji na nekaterih popolnoma novih,
ustvarjalnih in samosvojih rešitvah, ki omogočajo uporabo potrebnih
podatkov na povsem nov in izviren način. Z vidika metodologije razisko-
vanja monografija prinaša kar nekaj ključni izvirnih prispevkov k znano-
sti. Mednje prištevamo kompleksno metodologijo, s katero se je avtorica
lotila raziskovanja problematike učinkovitosti, velikosti in lokacije izva-
jalcev zdravstvene dejavnosti. Izviren prispevek se kaže tudi skozi reše-
vanje problemov definiranja kompozitnih spremenljivk, ki na nov način
predstavljajo storitve izvajalcev zdravstvenega varstva in ponderirajo nji-
hovo težo. Prav tako je izvirna metodologija za postavitev optimalnih lo-
kacij. Na osnovi teh izvirnih prispevkov je avtorica postavila smernice za
raziskovanje tudi nekaterih drugih fenomenov in storitev znotraj izvajal-
cev zdravstvene dejavnosti. Nenazadnje je izviren prispevek model mreže
sekundarne zdravstvene dejavnosti, ki predstavlja čisto nov pristop k re-
ševanju omenjene problematike. Z metodološkega stališča je poglavitni
mo učinkovito mrežo sekundarne zdravstvene dejavnosti. Raziskava pri-
speva rezultate in spoznanja, ki so pomembni tako pri poglobljenemu
razumevanju mreže sekundarne zdravstvene dejavnosti kot tudi pri razu-
mevanju mreže zdravstvenega varstva nasploh, kar je ključno za oblikova-
nje učinkovitega zdravstvenega sistema.
Monografiji je napisana v šestih poglavjih. Delo vključuje 23 pregle-
dnic in 45 slik, 18 strani oziroma 325 virov literature. Avtorica je uporab-
ljali tako domačo kot predvsem tujo literaturo. Uporabila je tri metodolo-
ške pristope glede na tri analitične in med seboj povezane dele raziskave.
V prvem delu je z metodo deskripcije in vzročno-posledične analize ter
metodami klasifikacije, primerjave in sinteze kritično podala pregled lite-
rature na področju empiričnega in teoretičnega preučevanja učinkovito-
284 sti v zdravstvu. V drugem delu je opredelila teoretične iztočnice, na osno-
vi katerih je v nadaljevanju postavila mikroekonomski model optimalne
velikosti slovenske splošne bolnišnice. V tretjem delu je izdelala pregled
zasnov, metod in problemov prostorske dostopnosti izvajalcev zdravstve-
ne dejavnosti. Avtorica je oblikovala optimalni model mreže sekundar-
ne zdravstvene dejavnosti, s katerim se ustvarijo pomembni prihranki ne
samo znotraj sekundarne zdravstvene dejavnosti, ampak tudi v celotnem
sistemu zdravstvenega varstva.
Tematika je izjemno kompleksna in na tovrstnem področju tako ob-
sežno zasnovanega dela še ni bilo, niti v svetu, še manj v Sloveniji. Osnov-
na teza je kompleksna in popolnoma izvirno postavljena, iz nje izhaja
potreba po specifični metodologiji, ki je v Sloveniji doslej v tovrstnih raz-
iskavah še niso uporabljali. Delo temelji na nekaterih popolnoma novih,
ustvarjalnih in samosvojih rešitvah, ki omogočajo uporabo potrebnih
podatkov na povsem nov in izviren način. Z vidika metodologije razisko-
vanja monografija prinaša kar nekaj ključni izvirnih prispevkov k znano-
sti. Mednje prištevamo kompleksno metodologijo, s katero se je avtorica
lotila raziskovanja problematike učinkovitosti, velikosti in lokacije izva-
jalcev zdravstvene dejavnosti. Izviren prispevek se kaže tudi skozi reše-
vanje problemov definiranja kompozitnih spremenljivk, ki na nov način
predstavljajo storitve izvajalcev zdravstvenega varstva in ponderirajo nji-
hovo težo. Prav tako je izvirna metodologija za postavitev optimalnih lo-
kacij. Na osnovi teh izvirnih prispevkov je avtorica postavila smernice za
raziskovanje tudi nekaterih drugih fenomenov in storitev znotraj izvajal-
cev zdravstvene dejavnosti. Nenazadnje je izviren prispevek model mreže
sekundarne zdravstvene dejavnosti, ki predstavlja čisto nov pristop k re-
ševanju omenjene problematike. Z metodološkega stališča je poglavitni