Page 282 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 282
Mreža slovenskih splošnih bolnišnic
splošnih bolnišnic. V nadaljevanju se v tretjem poglavju avtorica ukvar-
ja z optimalno velikostjo izvajalcev zdravstvene dejavnost, kjer na podla-
gi diskretne, zvezne in grafične analize določi optimalno velikost sloven-
ske splošne bolnišnice. V četrtem poglavju avtorica preučuje optimalno
lokacijo izvajalcev zdravstvene dejavnosti, kjer predstavi obstoječo mrežo
sekundarne zdravstvene dejavnosti v Sloveniji in različne možne projek-
cije postavitve optimalnih lokacij ter števila splošnih bolnišnic v Slove-
niji. V petem poglavju so podani ključne smernice postavitve optimal-
ne mreže sekundarne zdravstvene dejavnosti in optimalni modeli mreže
splošnih bolnišnic v Sloveniji. V zaključku petega poglavja je predstavljen
tudi model raziskovanja mreže zdravstvenega varstva, ki je koristno orod-
je pri vseh nadaljnjih raziskovanjih na področju zdravstva. Monografi-
ja se zaključi s sklepnim poglavjem, v katerem so povzete ključne ugoto-
vitve, kjer avtorica povzame, kako lahko z analiziranjem učinkovitosti
282 splošnih bolnišnic, definiranjem optimalne velikosti splošne bolnišnice
in opredelitvijo optimalnih lokacij ter števila splošnih bolnišnic obliku-
jemo učinkovito mrežo sekundarne zdravstvene dejavnosti. Pri tem sledi
dvema ciljema vsake mreže zdravstvenega varstva, to je cilju maksimira-
nja učinkovitosti izvajalcev zdravstvene dejavnosti in cilju maksimiranja
dostopnosti zdravstvenih storitev za posameznega bolnika. Na ta način je
oblikovana mreža sekundarne zdravstvene dejavnosti, ki zagotavlja racio-
nalno obliko delovanja splošnih bolnišnic, hkrati pa prebivalcem omogo-
ča čim večjo dostopnost do bolnišničnih storitev.
Glavni izvirni prispevek monografije k znanosti je oblikovanje učin-
kovitega modela mreže sekundarne zdravstvene dejavnosti v Sloveniji.
Pregled literature pokaže veliko pomanjkanje teoretičnih in empiričnih
spoznanj pri raziskovanju mreže zdravstvenega varstva. Mreže sekundar-
ne zdravstvene dejavnosti niso zasnovane na podlagi ekonomskih ocen
učinkovitosti, optimalne velikosti, lokacije in števila splošnih bolnišnic,
ampak zgolj na osnovi nekaterih posameznih ocen in smiselnosti obsto-
ja določenih izvajalcev sekundarne zdravstvene dejavnosti. Nihče se ni lo-
til celovite analize ustrezne stopnje koncentracije izvajalcev zdravstvene
dejavnosti, ki z doseganjem optimalne velikosti prispeva tudi k ekonom-
ski učinkovitosti njihovega delovanja. Monografija predstavlja znanstve-
no delo, ki celovito opredeli mrežo sekundarne zdravstvene dejavnosti na
podlagi različnih dejavnikov, ki nanjo vplivajo, pri čemer so ključni de-
javniki prav analizirane mere tehnične, alokacijske in stroškovne učinko-
vitosti splošnih bolnišnic, optimalna velikost splošne bolnišnice ter opti-
malne lokacije in število splošnih bolnišnic.
Tema monografije je zelo aktualna, kar se kaže tudi v izrazito apli-
kativni vrednosti modela mreže sekundarne zdravstvene dejavnosti. Iz-
splošnih bolnišnic. V nadaljevanju se v tretjem poglavju avtorica ukvar-
ja z optimalno velikostjo izvajalcev zdravstvene dejavnost, kjer na podla-
gi diskretne, zvezne in grafične analize določi optimalno velikost sloven-
ske splošne bolnišnice. V četrtem poglavju avtorica preučuje optimalno
lokacijo izvajalcev zdravstvene dejavnosti, kjer predstavi obstoječo mrežo
sekundarne zdravstvene dejavnosti v Sloveniji in različne možne projek-
cije postavitve optimalnih lokacij ter števila splošnih bolnišnic v Slove-
niji. V petem poglavju so podani ključne smernice postavitve optimal-
ne mreže sekundarne zdravstvene dejavnosti in optimalni modeli mreže
splošnih bolnišnic v Sloveniji. V zaključku petega poglavja je predstavljen
tudi model raziskovanja mreže zdravstvenega varstva, ki je koristno orod-
je pri vseh nadaljnjih raziskovanjih na področju zdravstva. Monografi-
ja se zaključi s sklepnim poglavjem, v katerem so povzete ključne ugoto-
vitve, kjer avtorica povzame, kako lahko z analiziranjem učinkovitosti
282 splošnih bolnišnic, definiranjem optimalne velikosti splošne bolnišnice
in opredelitvijo optimalnih lokacij ter števila splošnih bolnišnic obliku-
jemo učinkovito mrežo sekundarne zdravstvene dejavnosti. Pri tem sledi
dvema ciljema vsake mreže zdravstvenega varstva, to je cilju maksimira-
nja učinkovitosti izvajalcev zdravstvene dejavnosti in cilju maksimiranja
dostopnosti zdravstvenih storitev za posameznega bolnika. Na ta način je
oblikovana mreža sekundarne zdravstvene dejavnosti, ki zagotavlja racio-
nalno obliko delovanja splošnih bolnišnic, hkrati pa prebivalcem omogo-
ča čim večjo dostopnost do bolnišničnih storitev.
Glavni izvirni prispevek monografije k znanosti je oblikovanje učin-
kovitega modela mreže sekundarne zdravstvene dejavnosti v Sloveniji.
Pregled literature pokaže veliko pomanjkanje teoretičnih in empiričnih
spoznanj pri raziskovanju mreže zdravstvenega varstva. Mreže sekundar-
ne zdravstvene dejavnosti niso zasnovane na podlagi ekonomskih ocen
učinkovitosti, optimalne velikosti, lokacije in števila splošnih bolnišnic,
ampak zgolj na osnovi nekaterih posameznih ocen in smiselnosti obsto-
ja določenih izvajalcev sekundarne zdravstvene dejavnosti. Nihče se ni lo-
til celovite analize ustrezne stopnje koncentracije izvajalcev zdravstvene
dejavnosti, ki z doseganjem optimalne velikosti prispeva tudi k ekonom-
ski učinkovitosti njihovega delovanja. Monografija predstavlja znanstve-
no delo, ki celovito opredeli mrežo sekundarne zdravstvene dejavnosti na
podlagi različnih dejavnikov, ki nanjo vplivajo, pri čemer so ključni de-
javniki prav analizirane mere tehnične, alokacijske in stroškovne učinko-
vitosti splošnih bolnišnic, optimalna velikost splošne bolnišnice ter opti-
malne lokacije in število splošnih bolnišnic.
Tema monografije je zelo aktualna, kar se kaže tudi v izrazito apli-
kativni vrednosti modela mreže sekundarne zdravstvene dejavnosti. Iz-
