Page 211 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 211
Optimalna lokacija izvajalcev zdravstvene dejavnosti 211
Analiza obstoječega stanja slovenskih splošnih bolnišnic nam poka-
že, kolikšen delež prebivalstva gravitira k posamezni splošni bolnišnici
v različnih časovnih intervalih. Na podlagi prikazanih rezultatov lahko
sklepamo, da je delež pokritosti prebivalstva s storitvami na sekundarni
ravni zdravstvene dejavnosti zelo visok. Večina prebivalstva lahko dosto-
pa do obstoječih splošnih bolnišnic že v 30-minutnem časovnem interva-
lu, kar kaže, da je z vidika zagotavljanja ravnotežja med dvema ciljema, to-
rej na eni strani med maksimiranjem ekonomske učinkovitosti izvajalcev
zdravstvene dejavnosti, na drugi strani pa med maksimiranjem dostop
nosti do zdravstvenih storitev, tehtnica nagnjena v prid drugemu cilju.
V nadaljevanju predstavljamo rezultate analiz modelov lokacija-alo
kacija, ki prikazujejo potencialno mrežo sekundarne zdravstvene dejav-
nosti. Nekateri med njimi so praktično zelo uporabni in predstavljajo
dobro podlago za oblikovalce zdravstvene politike.
Rezultati MI-modela
Prvi model, na podlagi katerega lahko določimo optimalne lokacije slo-
venskih splošnih bolnišnic, je MI-model p-mediane oziroma model mi-
nimalne upornosti. Pri tem modelu stremimo k umeščanju določenega
števila objektov na način, da sta povprečna razdalja ali čas, ki ga bolnik
potrebuje, da pride do posameznega izvajalca zdravstvene storitve, čim
krajši. MI-model je sicer za naš raziskovalni problem manj primeren, saj
nas v okviru problema ne zanimajo minimalen povprečni časi razdalj po-
tovanja vseh pacientov do splošnih bolnišnic, pač pa zgolj časovne omeji-
tve, v okviru katerih naj bi bile splošne bolnišnice dosegljive čim večjemu
številu prebivalcev. MI-model zahteva, da znotraj analize že vnaprej defi-
niramo določeno število objektov, ki jih želimo locirati. V našem prime-
ru smo tako definirati, da želimo poiskati optimalne lokacije dvanajstih
splošnih bolnišnic. Za dvanajst splošnih bolnišnic smo se odločili skla-
dno z dejstvom, da tudi znotraj obstoječe mreže sekundarne zdravstvene
dejavnosti deluje dvanajst splošnih bolnišnic. Rezultati MI-modela nam
tako omogočajo neposredno primerjavo optimalnih lokacij dvanajstih
splošnih bolnišnic in lokacij obstoječih splošnih bolnišnic.
V nadaljevanju prikazujemo sliki 28 in 29, ki ponazarjata optimal-
no lociranih dvanajst splošnih bolnišnic v dveh različnih časovnih inter-
valih dostopnosti. MI-modela definira, da so optimalne lokacije splošnih
bolnišnic znotraj 30-minutnega časovnega intervala v Novi Gorici, Ko-
pru, Logatcu, Kranju, Grosuplju, Ravnah na Koroškem, Zagorju ob Savi,
Novem mestu, Celju, Krškem, Mariboru in Murski Soboti. Če primerja-
mo te podatke z obstoječimi lokacijami slovenskih splošnih bolnišnic, vi-
Analiza obstoječega stanja slovenskih splošnih bolnišnic nam poka-
že, kolikšen delež prebivalstva gravitira k posamezni splošni bolnišnici
v različnih časovnih intervalih. Na podlagi prikazanih rezultatov lahko
sklepamo, da je delež pokritosti prebivalstva s storitvami na sekundarni
ravni zdravstvene dejavnosti zelo visok. Večina prebivalstva lahko dosto-
pa do obstoječih splošnih bolnišnic že v 30-minutnem časovnem interva-
lu, kar kaže, da je z vidika zagotavljanja ravnotežja med dvema ciljema, to-
rej na eni strani med maksimiranjem ekonomske učinkovitosti izvajalcev
zdravstvene dejavnosti, na drugi strani pa med maksimiranjem dostop
nosti do zdravstvenih storitev, tehtnica nagnjena v prid drugemu cilju.
V nadaljevanju predstavljamo rezultate analiz modelov lokacija-alo
kacija, ki prikazujejo potencialno mrežo sekundarne zdravstvene dejav-
nosti. Nekateri med njimi so praktično zelo uporabni in predstavljajo
dobro podlago za oblikovalce zdravstvene politike.
Rezultati MI-modela
Prvi model, na podlagi katerega lahko določimo optimalne lokacije slo-
venskih splošnih bolnišnic, je MI-model p-mediane oziroma model mi-
nimalne upornosti. Pri tem modelu stremimo k umeščanju določenega
števila objektov na način, da sta povprečna razdalja ali čas, ki ga bolnik
potrebuje, da pride do posameznega izvajalca zdravstvene storitve, čim
krajši. MI-model je sicer za naš raziskovalni problem manj primeren, saj
nas v okviru problema ne zanimajo minimalen povprečni časi razdalj po-
tovanja vseh pacientov do splošnih bolnišnic, pač pa zgolj časovne omeji-
tve, v okviru katerih naj bi bile splošne bolnišnice dosegljive čim večjemu
številu prebivalcev. MI-model zahteva, da znotraj analize že vnaprej defi-
niramo določeno število objektov, ki jih želimo locirati. V našem prime-
ru smo tako definirati, da želimo poiskati optimalne lokacije dvanajstih
splošnih bolnišnic. Za dvanajst splošnih bolnišnic smo se odločili skla-
dno z dejstvom, da tudi znotraj obstoječe mreže sekundarne zdravstvene
dejavnosti deluje dvanajst splošnih bolnišnic. Rezultati MI-modela nam
tako omogočajo neposredno primerjavo optimalnih lokacij dvanajstih
splošnih bolnišnic in lokacij obstoječih splošnih bolnišnic.
V nadaljevanju prikazujemo sliki 28 in 29, ki ponazarjata optimal-
no lociranih dvanajst splošnih bolnišnic v dveh različnih časovnih inter-
valih dostopnosti. MI-modela definira, da so optimalne lokacije splošnih
bolnišnic znotraj 30-minutnega časovnega intervala v Novi Gorici, Ko-
pru, Logatcu, Kranju, Grosuplju, Ravnah na Koroškem, Zagorju ob Savi,
Novem mestu, Celju, Krškem, Mariboru in Murski Soboti. Če primerja-
mo te podatke z obstoječimi lokacijami slovenskih splošnih bolnišnic, vi-
