Page 9 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 9
BESEDA UREDNIKA

lastnega delovanja – tako kot so (kasnejši) miti in legende o njih spodbu-
jali in usmerjali delovanje in razumevanje delovanja njihovih potomcev,
še posebej tistih, ki so se hoteli imeti za njihove potomce in dediče.
Tudi mi smo dediči nekdanjih dejanj, pa čeprav se ta niso uveljavila kot
zgodovinska zaradi namer in idealov njihovih akterjev, temveč zaradi
»spleta okoliščin«, »strukturnih zakonitosti« ali »tendenc razvoja«. De-
diči smo tudi (posledic) njihovih idej in vrednot, kolikor brez njih tudi
njihovih dejanj ne bi bilo, pa najsi so bile te ideje in vrednote take, da
lahko danes obžalujemo, da se niso zares ali v večji meri udejanjile, ali
pa nasprotno ob njih rečemo, hvala bogu, da se ideje in vrednote, ki so
jih vodile, z njihovim delovanjem niso uresničile. Tako lahko rečemo
ob odkritju Amerike (Kolumb je hotel priti v Indijo in je mislil, da je tja
tudi prišel), tako mnogi mislijo o francoski revoluciji in njenih idealih,
o razsvetljenstvu in tudi o reformaciji. Toda vse to živi in učinkuje še
danes, tudi skozi simbole, ikone in mite, ki jih ohranjamo (ali ustvarja-
mo) o njih in ki nas usmerjajo, spodbujajo ali zavirajo pri naših dejanjih
in razmišljanjih. Če smo jih zavrgli, če jih nimamo več, je to zato, ker
sprejemamo ali negujemo neke druge … Boljše?

Letošnje Razprave, študije začenjamo z dvema besediloma z Luth­
rom in luteranstvom v naslovih, ne slučajno tudi na prvih mestih. Na
uvodnem mestu je razprava/predavanje Božidarja Debenjaka o Heglovi
luteranski vero-izpovedi. Hegel sodi med kronske priče notranjega kr-
ščanskega in kulturno-civilizacijskega pomena Luthra in protestantske
reformacije. Svoboda, enakost, bratstvo so po Heglu krščanske ideje in
ideji razsvetljenstva je utrla pot prav reformacija. Vitomir Tepeš prikaže
poglede nekaterih sodobnih avtorjev na začetke Luthrove življenjske
poti. Jonatan Vinkler in Tomaž Jurca ponovno pišeta o dveh velikih
imenih reformacije iz naše zgodovine, Trubarju in Vergeriju. Prvi pri-
kaže v naši protestantistiki doslej še premalo obravnavano Trubarjevo/
Luthrovo postilo, drugi pri nas nepoznano Vergerijevo polemiko s sestav-
ljavci prvega Indeksa prepovedanih knjig. Prispevek je tako nadaljeva-
nje predstavitve Vergerija v reviji v njegovem jubilejnem letu in hkrati
konkretno dopolnilo/ilustracija k lani končno izdanemu slovenskemu
prevodu Tomizzinega romana o Vergeriju (Zlo pride s severa, Beletrina).

7
   4   5   6   7   8   9   10   11   12   13   14