Page 11 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 11
BESEDA UREDNIKA
Razgledi, vpogledi po uvodni predstavitvi svetovne luteranske zveze
ponujajo vpogled v premalo poznano zgodovino in sodobnost prete-
žno evangeličanskih Lužiških Srbov, ki so kot slovanski otok živeli in
komajda preživeli v nemškem evangeličanskem okolju na obrobju nem-
škega cesarstva. Franc Kuzmič prikazuje tudi dva znanstvena simpozija
o protestantizmu v letu 2015 (v Radencih in Murski Soboti) in zbornik
Protestantizem včeraj, danes, jutri, ki je ob tem izšel. Hans-Otto Schneider
pregledno predstavi mednarodni simpozij o Matiji Vlačiću v Labinu leta
2015 in njegove poudarke. Zadnja dva prikaza v rubriki sta namenjena
dvema deloma, ki sta vsako zase redkost in že zato zaslužita pozornost.
Cerkveni zgodovinar Emidio Campi predstavi habilitacijski spis mlajšega
švicarskega reformiranega teologa in zgodovinarja Jana Bernharda (oba
sta se pred leti udeležila simpozija ob Trubarjevi 500-letnici v Ljubljani)
o poteh začetnega vpliva švicarske reformacije na še danes pretežno
kalvinistični madžarski oziroma ogrski protestantizem. Anja Paulič pri-
kaže zgodovinarsko disertacijo Bena Essweina o Trubarju, Vergeriju in
Ungnadu oziroma o luteranski cerkveni organizaciji v takratnih mejnih
avstrijskih deželah, ki jo je leta 2012 zagovarjal na kalifornijski univerzi.
Avtor je ob pomoči avstrijskega zgodovinarja protestantizma Rudolfa
Leeba raziskoval tudi naše arhive in uporabil tudi Trubarjeve spise; zaradi
neznanja slovenščine le njegove nemške predgovore in pisma.
Zaradi nepredvidenih težav letošnja številka nima običajnih rubrik
Bilo je povedano in Portret. Upam, da bo ta manko na svoj način od-
tehtal presežek pri letošnjem Prevodu, ki je presežek tako v dolžini kot
v pomembnosti. Prevod predavanja Karla Bartha (1886–1968) sicer na
svoj način sodi v »bilo je povedano« (pa preveč preslišano in premalo
upoštevano!) ter k dopolnitvi portreta tega, po mnenju mnogih, najpo-
membnejšega krščanskega teologa 20. stoletja (ki sem ga prvič obširneje
predstavil v knjigi Vstop v krščanstvo drugače, 1992). Predavanje je bilo
neposredno namenjeno nemškim evangeličanom leta 1946. Ob avtor-
jevih in siceršnjih še svežih izkušnjah z nacističnim totalitarizmom in
dotedanjimi demokratičnimi ureditvami obravnava še vedno aktualno
vprašanje razmerja med krščansko cerkvijo in državo, med »religijo« in
»politiko«. Prepričan sem, da je njegovo predavanje eno ključnih besedil
9
Razgledi, vpogledi po uvodni predstavitvi svetovne luteranske zveze
ponujajo vpogled v premalo poznano zgodovino in sodobnost prete-
žno evangeličanskih Lužiških Srbov, ki so kot slovanski otok živeli in
komajda preživeli v nemškem evangeličanskem okolju na obrobju nem-
škega cesarstva. Franc Kuzmič prikazuje tudi dva znanstvena simpozija
o protestantizmu v letu 2015 (v Radencih in Murski Soboti) in zbornik
Protestantizem včeraj, danes, jutri, ki je ob tem izšel. Hans-Otto Schneider
pregledno predstavi mednarodni simpozij o Matiji Vlačiću v Labinu leta
2015 in njegove poudarke. Zadnja dva prikaza v rubriki sta namenjena
dvema deloma, ki sta vsako zase redkost in že zato zaslužita pozornost.
Cerkveni zgodovinar Emidio Campi predstavi habilitacijski spis mlajšega
švicarskega reformiranega teologa in zgodovinarja Jana Bernharda (oba
sta se pred leti udeležila simpozija ob Trubarjevi 500-letnici v Ljubljani)
o poteh začetnega vpliva švicarske reformacije na še danes pretežno
kalvinistični madžarski oziroma ogrski protestantizem. Anja Paulič pri-
kaže zgodovinarsko disertacijo Bena Essweina o Trubarju, Vergeriju in
Ungnadu oziroma o luteranski cerkveni organizaciji v takratnih mejnih
avstrijskih deželah, ki jo je leta 2012 zagovarjal na kalifornijski univerzi.
Avtor je ob pomoči avstrijskega zgodovinarja protestantizma Rudolfa
Leeba raziskoval tudi naše arhive in uporabil tudi Trubarjeve spise; zaradi
neznanja slovenščine le njegove nemške predgovore in pisma.
Zaradi nepredvidenih težav letošnja številka nima običajnih rubrik
Bilo je povedano in Portret. Upam, da bo ta manko na svoj način od-
tehtal presežek pri letošnjem Prevodu, ki je presežek tako v dolžini kot
v pomembnosti. Prevod predavanja Karla Bartha (1886–1968) sicer na
svoj način sodi v »bilo je povedano« (pa preveč preslišano in premalo
upoštevano!) ter k dopolnitvi portreta tega, po mnenju mnogih, najpo-
membnejšega krščanskega teologa 20. stoletja (ki sem ga prvič obširneje
predstavil v knjigi Vstop v krščanstvo drugače, 1992). Predavanje je bilo
neposredno namenjeno nemškim evangeličanom leta 1946. Ob avtor-
jevih in siceršnjih še svežih izkušnjah z nacističnim totalitarizmom in
dotedanjimi demokratičnimi ureditvami obravnava še vedno aktualno
vprašanje razmerja med krščansko cerkvijo in državo, med »religijo« in
»politiko«. Prepričan sem, da je njegovo predavanje eno ključnih besedil
9
