Page 12 - Sedmak, Gorazd, in Almir Peštek, ur. 2015. Strateški aspekti upravljanja turističkom destinacijom / Strateški aspekti upravljanja turistične destinacije. Sarajevo / Koper
P. 12
2010; Van Mai Bosch, Maani, 2011; Jere Lazanski, Kljaić, Škraba, 2003)
zastavilo več modelov, metod in pristopov, ki so pomagali (in še
pomagajo) razumeti strukturo in dinamiko razvoja dogodkov, predvideti
način upravljanja sistema, napovedovati njihove učinke ali optimizirati
njihovo delovanje. Več o posameznih modelih pišemo v nadaljevanju tega
prispevka.

Sistem je niz medsebojno povezanih skupin za usklajevanje in tvorbo
enotne celote ter organiziran za dokončanje niza ciljev. Vključuje tudi
druge pristope v celovito metodo za reševanje mikro in makro vprašanj ter
lahko preuči konkurenčno okolje turističnega podjetja, tržni delež,
rezultate, povezave z drugimi institucijami, stranke in interakcije podjetja
s potrošnikom. Poleg tega lahko sistem skozi makro pogled preuči celotni
turistični sistem države, kraja bodisi območja ali samo delovanje znotraj
sistema, ki se nanaša na druge sisteme, kot so: pravni, politični, ekonomski
in družbeni sistem (Gyu Ko, 2011). Jere Lazanski (2009) pri tem ugotavlja,
da je delovanje sistemov, ki so medsebojno povezani v večji sistem,
nezanesljivo in kompleksno, in le zavedanje, da je možnost zmanjšanja
nezanesljivosti povečana s sistemskim načinom razmišljanja, lahko brez
posebnega negativnega stresa pripelje do zadanega cilja. Sistemsko
analizo kot ustrezno rešitev v kompleksnem svetu turizma v svojih
raziskavah opredeljujejo tudi Camus, Hikkerova in Sahut (2012), saj naj
bi omogočala boljše razumevanje in mišljenje o dolgoročnih inovativnih
rešitvah, ki se nanašajo na trajnostni razvoj. Slednji poudarjajo, da je
sistemska analiza obogatena tako iz strukturnega kot iz funkcionalnega
vidika, ki zaznava turizem kot kompleksen sklop notranjih in zunanjih
interakcij za dosego določenega cilja.

PREGLED CLD MODELOV S PODROČJA TURIZMA

»Dinamiko slehernega sistema je mogoče razložiti tako, da pokažemo na
odnose med njegovimi sestavinami in na zakonitosti njihovih interakcij
tako, da se raziskuje njegova organizacija; za njegovo razumevanje ga
moramo videti ne le kot enoto, ki deluje v svoji notranji dinamiki, temveč
v njegovih okoliščinah, t. j. v kontekstu, na katerega se s svojim
delovanjem navezuje« ugotavljata Maturana in Varela (1998, 49). Jere
Lazanski (2009a) pa dodaja, da je sistemska dinamika metoda za
preučevanje sveta okoli nas, ki v nasprotju z ostalimi metodami gleda na
svet kot na celoto, pri čemer je glavni koncept sistemske dinamike preučiti
interakcije med vsemi elementi sistema okolja. Jere Lazanski (2009a, ) tudi

10
   7   8   9   10   11   12   13   14   15   16   17