Page 10 - Čotar Konrad, Sonja, Štemberger, Tina. Ur. 2018. Strokovne podlage za didaktično uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in priporočila za opremljenost šol. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 10
ja Čotar Konrad in Tina Štemberger
poučevanja in učenja v pedagoških študijskih programih, prenesel v obdobje
začetnega izobraževanja za poklic.
Dejstvo je namreč, da učitelji začnejo razvijati svoje kompetence v okviru
začetnega izobraževanja učiteljev, zato mora biti že v okviru visokošolske-
ga sistema dobro poskrbljeno tudi za to, da bodo bodoči učitelji znali pre-
poznati možnosti smiselne rabe IKT v učenju in poučevanju ter na ta način
odgovorili na povečane potrebe in želje učencev za učenje z uporabo IKT
(Obonoyo, Davis in Fickel 2017). Na pomen razvoja učiteljevih kompetenc za
smiselno didaktično rabo IKT pri učenju in poučevanju že v okviru začetnega
izobraževanja učiteljev opozarja tudi Evropska komisija (European Commis-
sion 2013). Poročilo Eurydice (2011) namreč kaže, da predpisi v nekaj več kot
polovici evropskih držav določajo, da je IKT vključena med znanja in spre-
tnosti, ki naj bi jih učitelji pridobili v začetnem izobraževanju. V vseh ostalih
državah pa imajo visokošolske institucije avtonomijo, da se odločijo o tem,
ali bodo vključile IKT v začetno izobraževanje učiteljev. Tudi podatki za Slo-
venijo kažejo, da je odločitev o vključitvi IKT v začetno izobraževanje učiteljev
v pristojnosti institucij, ki izobražujejo bodoče učitelje, torej fakultet. Iz tega
lahko zaključimo, da se visokošolski prostor ne bo mogel izogniti odgovor-
nosti za usposabljanje bodočih učiteljev na način, ki vključuje nove zahteve
okolja in potrebe učencev za didaktično rabo IKT pri učenju in poučevanju.
V pričujoči publikaciji so zbrani štirje sklopi prispevkov, in sicer:
– Izhodišča za razvijanje didaktične rabe IKT, pri čemer so najprej predstav-
ljeni kompetenčni modeli didaktične rabe IKT, sledijo rezultati analize
ocene lastne kompetentnosti za didaktično rabo IKT visokošolskih uči-
teljev in študentov pedagoških študijskih programov ter analiza učnih
načrtov v smislu prisotnosti IK vsebin/predmetov v pedagoških študij-
skih programih UP, sklop pa se zaključi s pregledom kurikularnih in di-
daktičnih načel.
– Priporočila za didaktično rabo nekatere informacijsko-komunikacijske
tehnologije, in sicer za rabo interaktivne table, e-učilnice, videokon-
ferenčnih sistemov ter e-učbenikov.
– Predstavitev nekaterih primerov didaktične rabe IKT pri poučevanju na pe-
dagoških študijskih programih, ki so bili izvedeni na različnih študijskih
programih in tako posegajo na naslednja področja po KLASIUSU: 143
– Izobraževanje vzgojiteljev predšolskih otrok, 144 – Izobraževanje uči-
teljev za primarno izobraževanje in 145 – Izobraževanje učiteljev posa-
mičnih predmetov.
– Priporočila za opremljenost šol z IKT in zagotavljanje informacijske pod-
8
poučevanja in učenja v pedagoških študijskih programih, prenesel v obdobje
začetnega izobraževanja za poklic.
Dejstvo je namreč, da učitelji začnejo razvijati svoje kompetence v okviru
začetnega izobraževanja učiteljev, zato mora biti že v okviru visokošolske-
ga sistema dobro poskrbljeno tudi za to, da bodo bodoči učitelji znali pre-
poznati možnosti smiselne rabe IKT v učenju in poučevanju ter na ta način
odgovorili na povečane potrebe in želje učencev za učenje z uporabo IKT
(Obonoyo, Davis in Fickel 2017). Na pomen razvoja učiteljevih kompetenc za
smiselno didaktično rabo IKT pri učenju in poučevanju že v okviru začetnega
izobraževanja učiteljev opozarja tudi Evropska komisija (European Commis-
sion 2013). Poročilo Eurydice (2011) namreč kaže, da predpisi v nekaj več kot
polovici evropskih držav določajo, da je IKT vključena med znanja in spre-
tnosti, ki naj bi jih učitelji pridobili v začetnem izobraževanju. V vseh ostalih
državah pa imajo visokošolske institucije avtonomijo, da se odločijo o tem,
ali bodo vključile IKT v začetno izobraževanje učiteljev. Tudi podatki za Slo-
venijo kažejo, da je odločitev o vključitvi IKT v začetno izobraževanje učiteljev
v pristojnosti institucij, ki izobražujejo bodoče učitelje, torej fakultet. Iz tega
lahko zaključimo, da se visokošolski prostor ne bo mogel izogniti odgovor-
nosti za usposabljanje bodočih učiteljev na način, ki vključuje nove zahteve
okolja in potrebe učencev za didaktično rabo IKT pri učenju in poučevanju.
V pričujoči publikaciji so zbrani štirje sklopi prispevkov, in sicer:
– Izhodišča za razvijanje didaktične rabe IKT, pri čemer so najprej predstav-
ljeni kompetenčni modeli didaktične rabe IKT, sledijo rezultati analize
ocene lastne kompetentnosti za didaktično rabo IKT visokošolskih uči-
teljev in študentov pedagoških študijskih programov ter analiza učnih
načrtov v smislu prisotnosti IK vsebin/predmetov v pedagoških študij-
skih programih UP, sklop pa se zaključi s pregledom kurikularnih in di-
daktičnih načel.
– Priporočila za didaktično rabo nekatere informacijsko-komunikacijske
tehnologije, in sicer za rabo interaktivne table, e-učilnice, videokon-
ferenčnih sistemov ter e-učbenikov.
– Predstavitev nekaterih primerov didaktične rabe IKT pri poučevanju na pe-
dagoških študijskih programih, ki so bili izvedeni na različnih študijskih
programih in tako posegajo na naslednja področja po KLASIUSU: 143
– Izobraževanje vzgojiteljev predšolskih otrok, 144 – Izobraževanje uči-
teljev za primarno izobraževanje in 145 – Izobraževanje učiteljev posa-
mičnih predmetov.
– Priporočila za opremljenost šol z IKT in zagotavljanje informacijske pod-
8
