Page 9 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević. 2017. Marketizacijski diskurz v izobraževanju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 9
1 Uvod
V evropskem prostoru so se v zadnjih treh desetletjih dogajale po-
membne spremembe in premiki, od »Bolonje« in »Lizbone« naprej.
Sprejete so bile usmeritve visokošolskih izobraževalnih politik na evrop-
skem nivoju, posledično tudi na nacionalnih nivojih, ki so oblikovale
enoten evropski visokošolski prostor. Cilji reform so bili med drugim
vključiti čimvečji delež mladih v visoko šolstvo, skrajšati čas študija,
uveljaviti in promovirati evropski visokošolski prostor tudi navzven,
povečati mobilnost prebivalcev e u, prilagoditi učne izide in kompe-
tence potrebam sodobnega časa, uvesti učinkovitost v rabo javnih sred-
stev. Slovenski visokošolski sistem se tem spremembam prilagaja in
pomaga soustvarjati nov visokošolski prostor.
Te in mnoge druge usmeritve so ustvarjale pogoje za sprejem policy
dokumentov, katerih temelj je bila marketizacija. Proces marketizacije
označuje spreminjanje družbe v trg ter družbenih odnosov v tržne. Trg
je bil pri klasičnih avtorjih različno definiran (Smith, Marx, Weber, Dur-
kheim in Parsons), vsak iz svoje perspektive so ga omenjali kot mone-
tarni mehanizem menjave v ekonomski sferi družbenega delovanja. Po-
lanyi (1957) je v teoriji družbene preobrazbe izpostavil, da je postal prin-
cip tržne samoregulacije temeljna značilnost moderne družbe. Slater in
Tonkiss (2001) v svojem modelu tržne družbe trdita, da je proces marke-
tizacije v razvitih državah že končan in da je današnja družba že tržna. S
kulturnega vidika predstavlja marketizacija poskus komodifikacije viso-
košolskega izobraževanja (zagotavljanje kakovosti, evalvacije, rangira-
nje). Komodifikacijo lahko identificiramo kot proces, ki na mikronivoju
konkretizira cilje marketizacije, zajema pa spreminjanje narave, ljudi,
odnosov, pomenov ter nematerialnih virov v tržno blago. Končni rezul-
tat procesa marketizacije in komodifikacije v tržni družbi se odraža v
preteči Rifkinovi (2000) tezi, da je celotno človeško življenje postalo iz-
kušnja, za katero je potrebno plačati.
V številnih znanstvenih in poljudnih člankih je možno zaznati raz-
prave o marketizaciji javnih visokošolskih storitev v svetu in pri nas.
7
V evropskem prostoru so se v zadnjih treh desetletjih dogajale po-
membne spremembe in premiki, od »Bolonje« in »Lizbone« naprej.
Sprejete so bile usmeritve visokošolskih izobraževalnih politik na evrop-
skem nivoju, posledično tudi na nacionalnih nivojih, ki so oblikovale
enoten evropski visokošolski prostor. Cilji reform so bili med drugim
vključiti čimvečji delež mladih v visoko šolstvo, skrajšati čas študija,
uveljaviti in promovirati evropski visokošolski prostor tudi navzven,
povečati mobilnost prebivalcev e u, prilagoditi učne izide in kompe-
tence potrebam sodobnega časa, uvesti učinkovitost v rabo javnih sred-
stev. Slovenski visokošolski sistem se tem spremembam prilagaja in
pomaga soustvarjati nov visokošolski prostor.
Te in mnoge druge usmeritve so ustvarjale pogoje za sprejem policy
dokumentov, katerih temelj je bila marketizacija. Proces marketizacije
označuje spreminjanje družbe v trg ter družbenih odnosov v tržne. Trg
je bil pri klasičnih avtorjih različno definiran (Smith, Marx, Weber, Dur-
kheim in Parsons), vsak iz svoje perspektive so ga omenjali kot mone-
tarni mehanizem menjave v ekonomski sferi družbenega delovanja. Po-
lanyi (1957) je v teoriji družbene preobrazbe izpostavil, da je postal prin-
cip tržne samoregulacije temeljna značilnost moderne družbe. Slater in
Tonkiss (2001) v svojem modelu tržne družbe trdita, da je proces marke-
tizacije v razvitih državah že končan in da je današnja družba že tržna. S
kulturnega vidika predstavlja marketizacija poskus komodifikacije viso-
košolskega izobraževanja (zagotavljanje kakovosti, evalvacije, rangira-
nje). Komodifikacijo lahko identificiramo kot proces, ki na mikronivoju
konkretizira cilje marketizacije, zajema pa spreminjanje narave, ljudi,
odnosov, pomenov ter nematerialnih virov v tržno blago. Končni rezul-
tat procesa marketizacije in komodifikacije v tržni družbi se odraža v
preteči Rifkinovi (2000) tezi, da je celotno človeško življenje postalo iz-
kušnja, za katero je potrebno plačati.
V številnih znanstvenih in poljudnih člankih je možno zaznati raz-
prave o marketizaciji javnih visokošolskih storitev v svetu in pri nas.
7
