Page 10 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević. 2017. Marketizacijski diskurz v izobraževanju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 10
1 Uvod

Spremembe v kulturi življenja v visokošolskem prostoru se v svetu do-
gajajo že od poznih 1970. z institucionalizacijo marketizacijskih politik.
Starodavne akademske rituale in prakse so postopno spodrivale ma-
nagerske tehnike, visokošolske inštitucije pa so se spreminjale v stro-
škovne centre. Ne glede na odnos do prednosti in slabosti teh spre-
memb, je danes marketizacija dejstvo, s katerim se mora visokošolski
sektor sprijazniti. Zagovorniki marketizacije trdijo, da bodo ti procesi
ustvarili prožnejše in učinkovitejše visoko šolstvo. S prodorom trga v
visoko šolstvo naj bi pridobili več vrednosti za vložena sredstva ter
zagotovili učinkovitost visokošolskega sektorja in večjo odzivnost na
potrebe družbe, gospodarstva ter študentov. Nasprotniki marketiza-
cijskih politik trdijo, da se izobraževanje spreminja v tržno blago in
da bodo posledice vidne na področju segregacije, tudi diskriminacije
ipd. Pojem ´marketizacijske politike´ je pogosto uporabljen, označen
kot pravzaprav ideološki in njegov pomen ni samoumeven. Morda je
celo bolj smiselno in korektno razpravljati o marketizacijskih procesih,
za katere vrsta avtorjev meni, da jih lahko uvrstimo oziroma da »pol-
nijo« koncept marketizacije. Ti procesi so deregulacija, decentralizacija,
glavarina, povečanje pristojnosti posameznih inštitucij etc. Ti procesi
naj bi zagotavljali in spodbujali delovanje tržnih zakonitosti, vendar se
vzporedno z njimi povečuje vmešavanje državnih organov ter mikro-
management življenja na visokošolskih inštitucijah. Zaradi tega je vpra-
šljivo, če lahko res govorimo o deregulaciji, decentralizaciji ipd., v bistvu
gre za re-regulacijo in re-centralizacijo, skratka za redefiniranje proce-
sov (glej Logaj in Trnavčevič 2008).

Osrednja tema pričujočega dela, ki je nastalo na osnovi doktorske di-
sertacije Armanda Faganela (2015) z naslovom »Dekonstrukcija mar-
ketizacije javnega visokošolskega izobraževanja v tranzicijski družbi«,
je analiza diskurzivnih vidikov marketizacije javnega visokega šolstva
v Sloveniji skozi znanstvene članke ter preučevanje sprememb poslan-
stva javnega visokega šolstva v Sloveniji. Raziskava zajema iz historič-
nega pregleda razvoja ter posebne vloge visokega šolstva v Sloveniji in
širše; usmerjena je v identifikacijo razlogov za uveljavljanje »trga« v slo-
venskem visokem šolstvu, predvsem pa v koncepte in konstrukte, pove-
zane z marketizacijo visokošolskega prostora. Marketizacijo visokošol-
skega izobraževanja lahko obravnavamo z nacionalnega, regionalnega,
evropskega in globalnega vidika. Obenem pa predstavlja marketizacija
tudi prakse, ki so posledice sprejetih politik. Te prakse se manifestirajo
skozi različne pojavne oblike, ki politike ponekod prehitevajo, ponekod

8
   5   6   7   8   9   10   11   12   13   14   15