Page 14 - Moretti, Melita, in Mirko Markič, 2016. Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 14
Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti
beno enakostjo sedanje generacije in zagotavljanjem priložnosti prihod-
njim generacijam (Zatzman 2012; Elliott 2013). Ministrstvo za zunanje
zadeve (MZZ 2012) poudarja, da pitna voda »skozi svojo presečno vlogo
povezuje družbeni, gospodarski in okoljski steber trajnostnega razvoja.«
Izjemen porabnik pitne vode je industrija (European Commission 2012a;
European Commission 2012b). Štiri najbolj vodno potratne industrijske
panoge so papirna, živilska, tekstilna in kemična industrija (prav tam). In-
dustrija za svoje namene pitno vodo uporablja kot hladilno, tehnološko, sa-
nitarno in za druge namene (pranje, čiščenje ipd.). V industriji organizacije
zaradi konkurenčnosti posodabljajo in povečujejo proizvodne zmogljivo-
sti (Krivograd-Klemenčič et al. 2011). Na ta način naj bi v svetovnem meri-
lu predvidena poraba vode od leta 1995 do 2025 zrasla kar za 50 odstotkov
(European Commission 2012a). Posledično se z rastjo porabe pitne vode
14 večajo količine odpadnih voda. Reforme ravnanja z vodnimi viri so zato
po mnenju OECD nujne in zahtevajo odločne ukrepe vlad (Leflaive et al.
2012). Do leta 2050 bo namreč 3,9 milijarde ljudi (več kot 40 odstotkov
svetovne populacije) soočenih z velikim pomanjkanjem vode (prav tam,
208). OECD predlaga dve ekonomski orodji (močne varovalke pri učinko-
viti porabi vode), in sicer zvišanje cene pitne vode in kazni za onesnaževa-
nje voda – tudi pitne vode (prav tam).
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (v nadaljevanju
SURS) so poslovni subjekti v Sloveniji (SURS 2013a):
− v letu 2010 porabili 30,67 milijona m3 vode iz javnega vodovoda;
− v letu 2011 32,14 milijona m3 vode in
− v letu 2012 30,63 milijona m3 vode (poraba vode iz javnega vodo-
voda se je približala porabi iz leta 2010).
Največji porabniki vode (velja za javni vodovodni sistem in za vse vrste
oskrbe skupaj: javni vodovodni sistem in lastno zajetje – podzemna voda,
tekoče vode in drugi viri) v letu 2010, 2011 in 2012 so poslovni subjekti oz.
podjetja s področja predelovalne dejavnosti (šifra kategorije C: standardna
klasifikacija – SKD 2008) (SURS 2013b).
Ti so (vodovodni sistem in lastno zajetje – podzemna voda, tekoče
vode in drugi viri) (prav tam):
− v letu 2010 porabili 59,02 milijona m3 vode (od tega 9,38 milijona
m3 vode iz javnega vodovodnega sistema);
− v letu 2011 53,58 milijona m3 vode (od tega 8,75 milijona m3 vode
iz javnega vodovodnega sistema);
− v letu 2012 195,73 milijona m3 vode (od tega 8,48 milijona m3 vode
iz javnega vodovodnega sistema).
beno enakostjo sedanje generacije in zagotavljanjem priložnosti prihod-
njim generacijam (Zatzman 2012; Elliott 2013). Ministrstvo za zunanje
zadeve (MZZ 2012) poudarja, da pitna voda »skozi svojo presečno vlogo
povezuje družbeni, gospodarski in okoljski steber trajnostnega razvoja.«
Izjemen porabnik pitne vode je industrija (European Commission 2012a;
European Commission 2012b). Štiri najbolj vodno potratne industrijske
panoge so papirna, živilska, tekstilna in kemična industrija (prav tam). In-
dustrija za svoje namene pitno vodo uporablja kot hladilno, tehnološko, sa-
nitarno in za druge namene (pranje, čiščenje ipd.). V industriji organizacije
zaradi konkurenčnosti posodabljajo in povečujejo proizvodne zmogljivo-
sti (Krivograd-Klemenčič et al. 2011). Na ta način naj bi v svetovnem meri-
lu predvidena poraba vode od leta 1995 do 2025 zrasla kar za 50 odstotkov
(European Commission 2012a). Posledično se z rastjo porabe pitne vode
14 večajo količine odpadnih voda. Reforme ravnanja z vodnimi viri so zato
po mnenju OECD nujne in zahtevajo odločne ukrepe vlad (Leflaive et al.
2012). Do leta 2050 bo namreč 3,9 milijarde ljudi (več kot 40 odstotkov
svetovne populacije) soočenih z velikim pomanjkanjem vode (prav tam,
208). OECD predlaga dve ekonomski orodji (močne varovalke pri učinko-
viti porabi vode), in sicer zvišanje cene pitne vode in kazni za onesnaževa-
nje voda – tudi pitne vode (prav tam).
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (v nadaljevanju
SURS) so poslovni subjekti v Sloveniji (SURS 2013a):
− v letu 2010 porabili 30,67 milijona m3 vode iz javnega vodovoda;
− v letu 2011 32,14 milijona m3 vode in
− v letu 2012 30,63 milijona m3 vode (poraba vode iz javnega vodo-
voda se je približala porabi iz leta 2010).
Največji porabniki vode (velja za javni vodovodni sistem in za vse vrste
oskrbe skupaj: javni vodovodni sistem in lastno zajetje – podzemna voda,
tekoče vode in drugi viri) v letu 2010, 2011 in 2012 so poslovni subjekti oz.
podjetja s področja predelovalne dejavnosti (šifra kategorije C: standardna
klasifikacija – SKD 2008) (SURS 2013b).
Ti so (vodovodni sistem in lastno zajetje – podzemna voda, tekoče
vode in drugi viri) (prav tam):
− v letu 2010 porabili 59,02 milijona m3 vode (od tega 9,38 milijona
m3 vode iz javnega vodovodnega sistema);
− v letu 2011 53,58 milijona m3 vode (od tega 8,75 milijona m3 vode
iz javnega vodovodnega sistema);
− v letu 2012 195,73 milijona m3 vode (od tega 8,48 milijona m3 vode
iz javnega vodovodnega sistema).
