Page 20 - Gričar, Sergej, in Štefan Bojnec, 2016. Aplikacija metodologije časovnih serij na primeru turističnih cen. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 20
Aplikacija metodologije časovnih serij na primeru turističnih cen
Omejitve pri izvedbi monografije predstavljajo sekundarni podatki, ki
so mesečni tekoči podatki (I = tekoči mesec/predhodni mesec) in je njiho-
va vsebina in kakovost izven dometa raziskovalca, saj je bil namen zbiranja
praviloma drugačen kot je bil v konkretni raziskavi.
Raziskovalne metode
V monografiji smo uporabili tri metodološke pristope. Prvič – preučili smo
literaturo, ki obravnava teoretična spoznanja preučevanih spremenljivk.
Drugič – na osnovi predhodne študije literature in s podatki iz SURS,
Eurostat in EIA smo opravili pregled indeksov. Tretjič – hipoteze smo te-
stirali s pomočjo multiple regresijske analize z več neodvisnimi spremen-
ljivkami, s pomočjo metode glavnih komponent, s pomočjo kointegracij-
ske analize in/ali s pomočjo analize VAR.
20 Kvantitativni analizi testiranja hipotez sledi prikaz rezultatov, prikaz
pomena in njihovih implikacij. Čeprav je poudarek na vseh treh metodo-
loških korakih, jedro raziskave predstavlja kvantitativna analiza. V mono-
grafiji imamo opravka z velikim številom opazovanih enot ter spremen-
ljivk, ki jih bomo v skladu z namenom in cilji analize smiselno uredili. Pri
tem bomo nekaj malega izgubili pri natančnosti, smo pa zato bogato popla-
čani s povečanjem preglednosti podatkov z možnostjo prepoznavanja do-
ločenih zakonitosti preučevanega pojava, ki jih iz množice posamičnih po-
datkov ni mogoče razbrati.
Prispevek k znanosti
Izvirni znanstveni prispevek monografije predstavlja lastna izvedena kvan-
titativna analiza. V empirični analizi smo ugotavljali skupne dejavnike,
primerjali povezanost med spremenljivkami in linearno povezanost v času
z analizo časovnih vrst.
Empirična analiza je potrdila oziroma ovrgla postavljene hipoteze, ki
do sedaj v tej obliki še niso bile preizkušene. S predhodno opisanimi me-
todami za analizo časovnih vrst smo podali ugotovitve in sklepe ter rezul-
tate raziskave. Poleg tega smo s temi modeli izločili možnost napake pri
komentiranju končnih rezultatov, kot so stabilnost, heteroskedastičnost,
multikolinearnost in avtokorelacija. Tovrstne celovite analize v storitveni
ekonomiji v slovenskem prostoru še nismo zasledili, prav tako podobne vse-
obsežne analize na področju storitvene ekonomije nismo zasledili v med-
narodnem prostoru, zato pomeni prispevek k razvoju znanosti. Še posebej
velja poudariti, da tovrstne vseobsežne raziskave ni na voljo v slovenskem
jeziku.
Omejitve pri izvedbi monografije predstavljajo sekundarni podatki, ki
so mesečni tekoči podatki (I = tekoči mesec/predhodni mesec) in je njiho-
va vsebina in kakovost izven dometa raziskovalca, saj je bil namen zbiranja
praviloma drugačen kot je bil v konkretni raziskavi.
Raziskovalne metode
V monografiji smo uporabili tri metodološke pristope. Prvič – preučili smo
literaturo, ki obravnava teoretična spoznanja preučevanih spremenljivk.
Drugič – na osnovi predhodne študije literature in s podatki iz SURS,
Eurostat in EIA smo opravili pregled indeksov. Tretjič – hipoteze smo te-
stirali s pomočjo multiple regresijske analize z več neodvisnimi spremen-
ljivkami, s pomočjo metode glavnih komponent, s pomočjo kointegracij-
ske analize in/ali s pomočjo analize VAR.
20 Kvantitativni analizi testiranja hipotez sledi prikaz rezultatov, prikaz
pomena in njihovih implikacij. Čeprav je poudarek na vseh treh metodo-
loških korakih, jedro raziskave predstavlja kvantitativna analiza. V mono-
grafiji imamo opravka z velikim številom opazovanih enot ter spremen-
ljivk, ki jih bomo v skladu z namenom in cilji analize smiselno uredili. Pri
tem bomo nekaj malega izgubili pri natančnosti, smo pa zato bogato popla-
čani s povečanjem preglednosti podatkov z možnostjo prepoznavanja do-
ločenih zakonitosti preučevanega pojava, ki jih iz množice posamičnih po-
datkov ni mogoče razbrati.
Prispevek k znanosti
Izvirni znanstveni prispevek monografije predstavlja lastna izvedena kvan-
titativna analiza. V empirični analizi smo ugotavljali skupne dejavnike,
primerjali povezanost med spremenljivkami in linearno povezanost v času
z analizo časovnih vrst.
Empirična analiza je potrdila oziroma ovrgla postavljene hipoteze, ki
do sedaj v tej obliki še niso bile preizkušene. S predhodno opisanimi me-
todami za analizo časovnih vrst smo podali ugotovitve in sklepe ter rezul-
tate raziskave. Poleg tega smo s temi modeli izločili možnost napake pri
komentiranju končnih rezultatov, kot so stabilnost, heteroskedastičnost,
multikolinearnost in avtokorelacija. Tovrstne celovite analize v storitveni
ekonomiji v slovenskem prostoru še nismo zasledili, prav tako podobne vse-
obsežne analize na področju storitvene ekonomije nismo zasledili v med-
narodnem prostoru, zato pomeni prispevek k razvoju znanosti. Še posebej
velja poudariti, da tovrstne vseobsežne raziskave ni na voljo v slovenskem
jeziku.
