Page 14 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 14
Glavni mejniki slovenske znanosti do druge svetovne vojne

• Andrej Perlah je bil učenjak z enciklopedičnim znanjem, matema-
tik, astronom in zdravnik ter rektor in petkratni dekan dunajske
univerze. Med drugim je skonstruiral astronomske inštrumente,
ki so mu omogočili opazovanje Merkurja.

• O deželah, ki so bile v prvi polovici 16. stoletja Evropi precej ne-
znane, sta iz prve roke pripovedovala dva diplomata slovenskega
porekla. Leta 1531 je Benedikt Kuripečič iz Gornjega grada objavil
potopisni dnevnik Potopis potovanja cesarskega poslanstva k turške-
mu cesarju Sulejmanu leta 1530 o svojem doživetju Turčije. Žiga Her-
berstein, doma iz Vipave, pa je napisal odmeven potopis o Rusiji
Moskovski zapiski (1549), ki je izšel v več izdajah in prevodih.

• Drugi veliki mejnik takratne slovenske znanstvene zgodovine je
najdba živega srebra v Idriji leta 1490. Idrijski rudnik se je razvil
v drugi največji rudnik te kovine na svetu, takoj za Almadénom v
Španiji. Izkopavanje živega srebra v Idriji, ki je trajalo 500 let, je
v Sloveniji pa tudi v Evropi spodbudilo velik razvoj znanosti, me-
dicine in tehnologije. V prvi polovici 16. stoletja je Idrijo obiskal
zdravnik in alkimist Paracelsus. Bil je prvi, ki je začel živo srebro
sistematično uporabljati v zdravljenju.

• Santorio Santorio, zdravnik in izumitelj iz Kopra, je konec 16. in na
začetku 17. stoletja deloval v Italiji. Uvedel je natančna merjenja v
medicini – izumil je tehtnico za merjenje telesne teže in termome-
ter za merjenje telesne temperature, ki ga je izpeljal iz Galilejevega
toplomera. Zaradi teorije, ki jo je zasnoval na raziskavah, poveza-
nih z zauživanjem in izločanjem, velja za začetnika moderne fizio-
logije.

16.–17. stoletje

Z objavo prvih tiskanih del slovenskih protestantov sredi 16. stoletja
(prvo med njimi je bil Katekizem Primoža Trubarja iz leta 1550) se je za-
čelo družbeno, versko in kulturno gibanje, ki mu je kmalu sledila proti-
reformacija.

• Leta 1583 so izobraževanje prevzeli jezuiti. V 17. stoletju so uvedli
poglobljen študij teologije, ki mu je na začetku 18. stoletja sledil
še študij filozofije in prava. Leta 1688 (ali 1689) je bilo v Ljubljani
ustanovljeno prvo znanstveno združenje na slovenskem ozemlju,
s čimer se je porodila tudi ideja o ustanovitvi slovenske univerze.

12
   9   10   11   12   13   14   15   16   17   18   19