Page 12 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 12
industrializacija in prostor
oz. se omejil na obdobje do začetka druge svetovne vojne, torej od leta 1900
do 1940. V skladu z omenjenima problemoma sem tudi omejil končni cilj raz-
iskave na vprašanje obstoja industrijske, ne pa ekonomske regije in definiral
obravnavano območje kot prostor severovzhodnega Jadrana.

Raziskave o industrializaciji v prostoru severovzhodnega
Jadrana med 1900 in 1940

Proces industrializacije v prostoru severovzhodnega Jadrana v obdobju 1900–
1940 je v slovenski, italijanski (tržaški, goriški in furlanski) in hrvaški eko-
nomski historiografiji zelo slabo raziskan. V bistvu lahko dosedanje ekonom-
sko-zgodovinske študije o izbranem prostoru in času razdelimo v dve vrsti.
Prve so splošne analize različnih aspektov ekonomskega razvoja (od kmetij-
stva do trgovine, industrije, bančništva in pomorske dejavnosti) v tem prosto-
ru in času. Druge pa so partikularne raziskave posameznih ekonomskih ele-
mentov (npr. ladjedelniške, tekstilne ali lesne industrije; delavstva itd.). Velja
pa izpostaviti majhno skupino raziskav, ki z različnih plati koncipirajo eko-
nomijo tega prostora v 19. in 20. stoletju. Študije Moritscha (1969), Battistija
(1979), Cattaruzze (1979) ter Kalca (2002) se naslanjajo na koncept mestnega
zaledja ali Umlanda pri preučevanju ekonomskih vezi med Trstom in njegovo
(pretežno agrarno) okolico. Po drugi strani pa se študije Sapellija (1990), Ce-
rasija, Petrija in Petrungara (2008) ter Pertota (1954) navezujejo na koncept
mestnega Hinterlanda, ko raziskujejo tržaške trgovinske in prometne poveza-
ve s srednjeevropskim in mediteranskim prostorom. Navedene študije se sicer
samo bežno ukvarjajo z razvojem industrije v prostoru in času, ki nas zanima.
Toda njihovi koncepti so mi vseeno pomagali pri izhodiščni zastavitvi proble-
ma in pri formiranju končnih ugotovitev.

Drugače se slovensko ekonomsko zgodovinopisje v analizah ekonom-
skega razvoja na Slovenskem v obdobju med obema vojnama (Šorn, 1959, 1969,
1979; Lazarević, 1995; Borak in Lazarević, 1996; Borak, Lazarević in Prinči-
č, 1997; Fischer, Gestrin, Zorn-Janša, Kresal in Lazarević, 1998; Lazarević in
Prinčič, 2000; Lazarević, 2009) skorajda ne ukvarja s tem prostorom, ampak
ga obravnava samo v obdobju pred prvo ali po drugi svetovni vojni. V itali-
janskem ekonomskem zgodovinopisju obstaja več splošnejših analiz različnih
aspektov gospodarskega razvoja Trsta ali Gorice in njihove okolice v obdobju
pred prvo svetovno vojno (Sapelli, 1990; Finzi, Panariti in Panjek, 2003; Lu-
chitta, 1991, 2001), malo pa jih je za medvojno obdobje (spet Sapelli in Luchi-
tta, 1998). Tako imamo za ta čas skromno množico partikularnih študij posa-
meznih ekonomskih aspektov, od tržaške trgovine in prometa (Cerasi, Petri

12
   7   8   9   10   11   12   13   14   15   16   17