Page 56 - Medgeneracijske aktivnosti za sr(e)čnejšo prihodnost
P. 56
Kaja Rukav Medgeneracijsko in medkulturno prostovoljstvo kot most
ŠtudentkanaUniverzi v povezovanja: izkušnja sodelovanja v Gambiji
Mariboru, Filozofski fakulteti,
V sodobni družbi, ki jo zaznamujejo hitre demografske, socialne in kulturne spre-
in prostovoljka pri društvu
membe, postaja medgeneracijsko sodelovanje pomemben dejavnik socialne ko-
Za otroke sveta
hezije, solidarnosti in trajnostnega razvoja. Razumevanje njegovega pomena za
kaja.rukav@gmail.com
posameznika in družbo ter iskanje novih poti sodelovanja je ena osrednjih na-
log današnjega časa. Ob vse večji individualizaciji, razkoraku med generacijami
in zmanjševanju spontanih priložnosti za srečevanje se zato povečuje pomen na-
črtno ustvarjenih medgeneracijskih prostorov.
Prispevek predstavlja izkušnjo medgeneracijskega in medkulturnega prosto-
voljstva v Gambiji, kjer so se povezovali posamezniki različnih starosti (od 18 do
70 in več let) in kulturnih okolij. Prostovoljci so delovali predvsem v vrtcu ter so-
delovali z otroki, vzgojitelji in širšo skupnostjo pri vzgojno-izobraževalnih dejav-
nostih, ustvarjalnih delavnicah, igrah, pogovorih ter prenosu praktičnih in stro-
kovnih znanj. Posebna vrednost izkušnje je bila v prepletu medgeneracijskega in
medkulturnega učenja. Mlajši prostovoljci so prinašali sveže ideje, energijo in so-
dobnepristope,starejšipaživljenjskeizkušnje,modrostinumirjenost,karjeomo-
Medgeneracijske aktivnosti gočalo obojestransko učenje in rast. Sodelovanje z lokalnim okoljem je spodbu-
za sr(e)čnejšo prihodnost jalo razumevanje drugačnih življenjskih realnosti, empatijo, spoštovanje in odpr-
Zbornik povzetkov znanstvenih tost. Posebno vrednost predstavljajo afriške skupnostne prakse, v katerih so med-
in strokovnih prispevkov generacijske vezi naravno vtkane v vsakdanje življenje. Skrb za otroke, prenos ži-
Koper, 23. oktober 2026 vljenjskih modrosti in odgovornost za skupnost predstavljajo nalogo širše sku-
pnosti. Ta občutek pripadnosti, povezanosti in odgovornosti ponuja pomemben
navdih tudi za sodobne evropske družbe, ki se soočajo z osamljenostjo, individu-
alizmom in razdrobljenostjo medgeneracijskih odnosov. Udeleženci so poročali
o premiku v lastnih vrednotah ter večjem zavedanju pomena skupnosti in med-
sebojne podpore.
Kot primer dobre prakse izpostavljamo tudi mednarodni projekt izmenjave za-
poslenih na področju vzgoje in izobraževanja, v katerem so strokovnjaki različ-
nih starosti in profilov sodelovali, izmenjevali znanja in razvijali nove pristope.
Sodelovanje je temeljilo na medsebojnem opazovanju dela, strokovnih razpra-
vah, skupnem načrtovanju aktivnosti in izmenjavi učinkovitih praks iz različnih
kulturnih in institucionalnih okolij. Raznolikost izkušenj in generacijskih perspek-
tiv je omogočila oblikovanje novih idej ter poglobljeno razumevanje izzivov in
priložnosti na področju vzgoje in izobraževanja, udeleženci pa so izpostavili tudi
njihov pomen za strokovni in osebni razvoj. Takšna sodelovanja dokazujejo, da
medgeneracijsko povezovanje ni le socialna vrednota, temveč tudi pomemben
vir strokovnega razvoja, inovacij in reflektivne prakse. Njegovi učinki se kažejo pri
posameznikih v obliki osebnostne rasti, širjenja obzorij, razvoja socialnih in ču-
stvenih kompetenc ter večje občutljivosti za druge, pri skupnosti pa v večji pove-
zanosti, solidarnosti in medsebojnem razumevanju. Dolgoročno takšne izkušnje
prispevajo tudi k večji družbeni odgovornosti in aktivnemu državljanstvu.
V zaključku prispevek izpostavlja možnosti nadaljnjega razvoja medgeneracij-
skih aktivnosti: širitev prostovoljstva na mednarodni ravni, krepitev sodelovanja
med organizacijami, večje vključevanje različnih starostnih skupin ter sistema-
tično podporo projektom, ki omogočajo prenos znanja med generacijami. Po-
membna je tudi institucionalna podpora in vključevanje tovrstnih praks v izobra-
ževalne sisteme. Medgeneracijsko sodelovanje tako ni zgolj koncept, temveč živa
vsakodnevna praksa, ki gradi mostove med ljudmi. V pristnih stikih se oblikujejo
skupne vrednote, kot so skrb, sočutje, pripravljenost pomagati in učiti se drug od
drugega, s čimer prispevamo k bolj povezani in solidarni prihodnosti.
Ključne besede: aktivno državljanstvo, medkulturni dialog, socialna kohezija, vse-
življenjsko učenje
© 2026 Avtor | https://doi.org/10.26493/978-961-293-620-4.40 54

