Page 15 - Medgeneracijske aktivnosti za sr(e)čnejšo prihodnost
P. 15
Maja Bajželj Medgeneracijska druženja: analiza učinkov, potreb in možnosti
ŠtudentkanaUniverzi za aktivno povezovanje najmlajših in starejših
na Primorskem,
V sodobni družbi se zaradi hitrega tempa življenja, digitalizacije ter spremenjenih
Pedagoški fakulteti
demografskih in družinskih struktur vse pogosteje soočamo z medgeneracijskim
98231020@student.upr.si
razkorakom. Otroci danes le redko vzdržujejo redne stike s starimi starši, kar vodi
Danijela Horvat Samardžija v medsebojno odtujenost, stereotipizacijo in pomanjkanje razumevanja narav-
Univerza na Primorskem, nega procesa staranja. Ključno vlogo pri oblikovanju teh odnosov imajo starši, ki
Pedagoška fakulteta s svojim zgledom postavljajo ton družinske dinamike; otroci so namreč njihov ne-
danijela.horvat@upr.si posreden odsev. Če v primarnem družinskem okolju primanjkuje pristnega stika
s starejšo generacijo, se pri najmlajših težje razvijeta empatija in socialno soču-
tje. Za razumevanje lastne umeščenosti v času otroci potrebujejo uvid v celo-
ten življenjski cikel, starejši pa za ohranjanje življenjskega smisla in kognitivnega
zdravja občutek koristnosti, pripadnosti in vpetosti v vzgojo prihodnjih generacij.
Medgeneracijska druženja prinašajo številne dokazane pozitivne učinke. Pri
starejših izboljšujejo duševno in fizično počutje ter neposredno zmanjšujejo tve-
ganjeza socialnoizolacijo,otrokompa nudijodragoceneživljenjskeizkušnje,pre-
nos tradicionalnih vrednot in izkušnjo brezpogojnega sprejemanja. Čeprav insti-
Medgeneracijske aktivnosti tucije, kot so vrtci in domovi starejših občanov (DSO), vedno pogosteje sodelu-
za sr(e)čnejšo prihodnost jejo, pogovori z vzgojiteljicami odkrivajo, da obstoječa srečanja pogosto ostajajo
Zbornik povzetkov znanstvenih na površinski ravni in niso dovolj kakovostno načrtovana za globlje tkanje trajnih
in strokovnih prispevkov vezi. V pričujočem prispevku smo raziskali medgeneracijsko druženje v enem iz-
Koper, 23. oktober 2026 med primorskihdomov za starejše,ki ga rednoobiskujejootroci iz bližnjega vrtca.
Namen raziskave je bil preučiti pogostost, oblike in neposredne učinke trenutnih
srečanj ter analizirati želje, potrebe in realne možnosti za njihovo nadgradnjo. Po-
datke smo zbrali s pomočjo kvalitativne metodologije, natančneje z analizo pol-
strukturiranih intervjujev, v katere so bile vključene štiri ključne skupine akterjev:
vzgojiteljica, sodelujoči otroci in njihovi starši, stanovalci doma ter njuna anima-
torja ter specifična skupina stanovalcev na enoti za demenco skupaj z njihovo
animatorko.
Analiza rezultatov kaže na izrazito pozitivne čustvene, psihološke in socialne
učinke na vse vključene udeležence. Intervjuvani otroci srečanja doživljajo z ne-
izmernim veseljem, po obiskih izražajo ponos in zadovoljstvo, v domačem okolju
pa navdušeno pripovedujejo o svojih doživetjih. Njihovi starši opažajo intenziven
razvoj empatije, prosocialnega vedenja, komunikacijskih veščin in krepitev samo-
podobe, saj otroci pridobijo močan občutek, da so s svojim obiskom nekomu po-
lepšali dan. Stanovalcem doma obiski prinašajo neizmerno radost, medsebojno
toplino in učinkovito popestritev v vsakodnevni rutini. Druženje ruši predsodke o
starosti in je ključnega pomena za posameznike, ki nimajo lastne socialne mreže.
Pozitiven odziv in naklonjenost do otrok izražajo tudi stanovalci na enoti za de-
menco, kjer obiski delujejo kot sprožilec pozitivnih čustev in priklica spominov.
Ključnaugotovitevraziskave razkriva,da trenutnaoblikadruženjatemeljina
pasivnejši vlogi starejših, ki pretežno le opazujejo vnaprej pripravljene nastope
otrok. Izražena je bila močna obojestranska želja po spremembi oblike srečanj.
Na podlagi ugotovitev predlagamo prehod od klasičnega koncepta »nastopanja«
k aktivnemu »sodelovanju« prek strukturiranih delavnic (npr. igranje družabnih
iger, skupno ustvarjanje, branje pravljic). Zaradi velikega interesa predlagamo
tudi povečanje pogostosti srečanj v obliki krajših, a rednejših obiskov. Glede
enote za demenco pa raziskava nakazuje potrebo po postopnem uvajanju indivi-
dualiziranih, nadzorovanih srečanj z izbranimi stanovalci, kar bi pomirilo začetne
skrbi staršev in hkrati na oddelek prineslo neprecenljivo čustveno poživitev. S
premišljenim strokovnim načrtovanjem lahko taki medgeneracijski programi po-
stanejo ključno orodje za privzgojitev družbenih vrednot že pri najmlajših.
Ključne besede: demenca, medgeneracijska druženja, otroci, starejši
© 2026 Avtor | https://doi.org/10.26493/978-961-293-620-4.4 13

