Page 105 - Življenjska pot matematika Iva Laha

Z veseljem je počel vse, kar se je računsko izplačalo, inštruiral je številne za računstvo
nenadarjene učence. Med drugim je kar desetkrat opravljal sprejemni »izpit« iz mate-
matike raznim faliranim študentom na Trgovski akademiji v Zagrebu.

Leta 1918 se je vpisal na Fakulteto za matematiko in fiziko Univerze na Dunaju. Študij
je po vojni dokončal v Zagrebu na Kraljevom povjerenstvu za ispitivanje kandidata sre-
dnjoškolskog učiteljstva s priznanim izpitom za poučevanje matematike in fizike na sre-
dnjih šolah (1925). Vzporedno je študiral na Kraljevoj Visokoj školi za trgovinu i promet v
Zagrebu in ga zaključil z državnim izpitom (1923).

V letih 1927 in 1928 se je izpopolnjeval pri Zavarovalniškem društvu Riunione Adriatica di
Sicurtà na Dunaju za področje zasebnega zavarovanja.

Od 1933 dalje do konca svetovne vojne je bil Ivo Lah član, odbornik in nato urednik Glas-
nika Udruženja aktuara Jugoslavije, vmes je postal član Združenja aktuarjev Švice. Na-
cionalno Združenje ga je delegiralo na več mednarodnih kongresov; med letoma 1934 in
1938 je bil dopisnik mednarodnega komiteja aktuarjev v Bruslju. Navezal je veliko stikov
z aktuarskimi inštituti po Evropi, Severni in Južni Ameriki ter Aziji. Njegove formule pro
rata temporis so prišle v mednarodne konvencije.

Leta 1932 je uvedel več statistik v Sloveniji, Kraljevini SHS in potem v FNR Jugoslaviji.
Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je predaval študentom in vodil seminarje ter tečaje
iz statistike, socialnega zavarovanja in aktuarstva. Njegova dela je več študentov upo-
rabilo pri izdelavi doktorskih disertacij.

Prvi v Jugoslaviji se je začel načrtno ukvarjati s statistiko, aktuarstvom in socialnim za-
varovanjem, izdelal več računskih osnov ter desetine demografskih tabel.

Že med okupacijo države po letu 1941 v času Ljubljanske pokrajine je pripravljal Prvo
slovensko tablico – tabelo umrljivosti 1931–1933 – in nove računske osnove socialnega
zavarovanja.

Računske osnove socialnega zavarovanja so njegovo najpomembnejše strokovno delo,
na katerem je delal od 1923 dalje. Izdane so bile leta 1947 v Zagrebu v knjižni obliki in
hrvaškem jeziku.

Računske osnovice … so delegaciji FNRJ in ekspertu Lahu leta 1949/50 v Rimu temeljno
služile za izračunavanje vojnih odškodnin – v velikih milijardnih zneskih deviznih dinarjev
in stotine milijonih nemških mark, a ljudska oblast jih je razglasila za antimarksistične in
jih kot socialistični ureditvi škodljive zasegla in uničila.
Opus Lahovih ustvarjenih del obsega širok zajem dejavnosti, od socialnega, pokojnin-
skega, invalidskega zavarovanja, statistike, zdravstva, demografije itd. Objavil je okoli
100 znanstvenih študij in razprav, od tega 36 v mednarodnem prostoru Evrope, Azije,
Severne ter Južne Amerike. V državi je publiciral več tisoč statistično informativnih no-
tic, poročil in člankov.

99