Page 18 - Alegría/Veselje
P. 18
Fünkenšnica
Veselje je čustvo, ki ga je težko ujeti v eno samo definicijo,
Nastja Grašič saj ga vsak posameznik doživlja drugače. Zame je sreča
prepletena z občutkom pripadnosti, v moji domovini in
folklorni skupini, kjer se počutim najbolj domače ter vsaj za
Dekle z očmi, rjavimi kot gozd, trenutek pozabim na vsakdanje skrbi.
a srce hrepeni po modrih vodah.
Otroštvo težko, bolečina v njej, Navdih za moj nakit so narcise, simbol moje občine in
a srce še bije, išče svoj svet. folklorne skupine. Ročno kvačkani cvetovi odsevajo bogato
tradicijo, ki jo nosim v srcu, ter so pritrjeni na usnje –
V tihi noči iskala je glas, poklon dediščini mojega doma in spomin na starega očeta,
ki šepetal ji je »vztrajaj še zdaj«. čevljarja.
Viharji preteklosti zdaj so le dim, Nepravilna razporeditev cvetov na ogrlici ponazarja vzpone
iz njih je vstala kot nov spomin. in padce življenja. Tako kot narcise vsako pomlad znova
zacvetijo, tudi mi s podporo najbližjih vedno najdemo pot
V krogu folklore našla je glas, nazaj k sreči.
ki šepetal ji je: »Dom je v nas«.
V vrtenju kril in pesmi zborov
našla podporo, je močno. Material: volna, usnje, kovinska verižica, vroče lepilo, sponke
Foto: Nastja Grašič
18
