Page 19 - Osnovne statistične metode in Jamovi

1.2 Statistične metode

Povzemimo delitev spremenljivk:

Opisne (atributivne)
Nominalne
Ordinalne

Številske (numerične)
Intervalne
Razmernostne
Shema 1 Delitev spremenljivk

V luči statistične obdelave podatkov je treba opredeliti še koncept odvisnih
in neodvisnih spremenljivk. O odvisnih in neodvisnih spremenljivkah lahko
govorimo le v primerih, ko so spremenljivke v medsebojni povezavi, spre-
menljivka sama po sebi ne more biti ne odvisna ne neodvisna.
Najpreprostejši so primeri, ko sta v povezavi dve spremenljivki in v tem
odnosu ima ena spremenljivka vlogo neodvisne (navadno jo označimo z X),
druga pa vlogo odvisne spremenljivke (navadno jo označimo z Y). Vlogo jim
pripišemo glede na naravo povezanosti med njima ter glede na cilje raziska-
ve. Poudariti je treba še, da je lahko neka spremenljivka v nekem paru od-
visna, v drugem pa neodvisna; zgodi se tudi, da se lahko v istem paru vlogi
zamenjata.
Primer: čas učenja in šolska ocena. Načeloma velja, da več učenja pomeni
tudi boljšo oceno, lahko pa je ta zveza tudi obratna: boljša ocena lahko
vpliva na to, koliko se bo posameznik učil.

1.2 Statistične metode 1.2
Za obdelavo podatkov uporabljamo različne statistične metode; te so lahko
univariatne, bivariatne ter multivariatne. Univariatne statistične metode so
tiste, ki vključujejo eno samo spremenljivko, bivariatne vključujejo dve, multi-
variatne pa tri in več. Z vidika statistične obdelave podatkov je treba pojasniti
tudi pojma deskriptivna in inferenčna statistika.
Deskriptivna statistika se ukvarja z opisovanjem populacij in pojavov (npr.
s srednjimi vrednostmi) na podlagi podatkov za celotne populacije, inferenč-
na pa je namenjena sklepanju z (reprezentativnega) vzorca na populacijo. V
primeru, da vzročne podatke uporabimo le za opisovanje vzorcev, nič pa ne
sklepamo na osnovno populacijo, smo še vedno pri opisni statistiki (Sagadin,
2003).

19