Page 225 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
        P. 225
     biologija shizofrenije
            Tveganje povišujejo stresorji v prenatalnem obdobju – infekcije (gripa, rdečke →
            IL-8, TNF), nekompatibilnost v Rh-faktorju, huda stresna stanja (vojna, potres →
            kortizol), pomanjkanje hranil (folatov, vitamina D) – ter ob rojstvu – hipoksija, niz-
            ka porodna teža idr. (Brown, 2011). Zanimivo je, da je shizofrenija povezana tudi
            z letnim časom rojstva, pogostejša (povečanje tveganja za 5–8 %) je pri tistih, ki
            so rojeni pozno pozimi oziroma zgodaj spomladi. Ta fenomen, vsaj na S-hemis-
            feri, povezujejo z večjo prenatalno izpostavljenostjo virusom. Predvidoma lahko
            zgodnje izkušnje, ki spremenijo normalen potek nevrološkega razvoja, vodijo do
            shizofrenije pri posameznikih, ki so k tej motnji genetsko nagnjeni (Jarskog idr.,
            2007). Podpora tej razvojni teoriji shizofrenije so raziskave posledic dveh obdobij
            lakote: nizozemske lakote, ki so jo povzročili nacisti med letoma 1944 in 1945, ter
            kitajske lakote med letoma 1959 in 1961. Otroci, katerih matere so bile v teh dobah
            noseče, so pogosteje zboleli za shizofrenijo kot odrasli (Kyle in Pichard, 2006; St.
            Clair in He, 2005).
            Raziskave na posvojenih otrocih so pokazale, da variabilnost v skupnem okolju
            (vzgoja in odnos s starši) ne vpliva na variabilnost v razvoju shizofrenije (Tienari
            idr., 2004). Imajo pa boljše življenje tisti, ki jim starši dajejo več podpore.
            Visok odstotek ljudi s shizofrenijo uživa droge ali večje količine alkohola. Večina jih
            tudi kadi. Droge, ki povišajo raven dopamina, kot so L-dihidroksifenilalanin (L-DO-
            PA), kokain in amfetamini, lahko povzročijo psihotične epizode, ki spominjajo na
            simptome paranoidne shizofrenije (sliki 14.2 in 14.3). Antipsihotiki umaknejo psi-
            hozo, povzročeno z amfetamini, pri ljudeh in pri opicah. Tudi uživanje marihuane
            lahko prispeva k razvoju shizofrenije. To velja predvsem za posameznike, ki so že
            nagnjeni k psihiatričnim motnjam.
            Raziskave so pokazale, da imajo posamezniki z Val/Val-različico gena COMT ob
            pogostem uživanju marihuane znatno povečano tveganje za razvoj shizofrenije
            (Caspi idr., 2005) (Slika 14.4).
            Posebej nevarno je uživanje marihuane v času razvoja možganov. V tem času iz-
            postavljenost marihuani povečuje tveganje za razvoj shizofrenije (Chadwick idr.,
            2013). Pomembno je vedeti, da učinkovina marihuane – kanabidiol – deluje kot an-
            tipsihotik z zaščitnimi lastnostmi za nevrone in preprečuje negativne učinke THC-
            -ja (Niesink in van Laar, 2013).
            14.2 Nevrobiologija shizofrenije
            14.2.1 Razlike v anatomiji možganov
            V primerjavi z zdravimi so pri nekaterih ljudeh s shizofrenijo opazili eno ali več ana-
            tomskih sprememb možganov. Anatomske razlike so očitnejše pri ljudeh z nega-
            tivnimi simptomi. Ti so imeli običajno dolgo prodromalno obdobje s socialno dis-
            funkcijo. Glavne razlike so predvsem zmanjšan pretok krvi skozi frontalni reženj in
            kavdatni nukleus, manjši hipokampus ter povečani lateralni ventrikli.
                                                                               225
     	
