Page 492 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 492
adi virusa covid-19 se je svet v kratkem času znašel v pandemiji, ki je
temeljito preoblikovala življenja večine ljudi in vplivala na številne gospo-
darske ter negospodarske sektorje, s tem pa tudi na izobraževalne procese
in ustanove, ki so iskali rešitve. To smo na področju izobraževanja pre-
poznavali kot prekinjeno šolanje, »podaljšane počitnice«, izobraževanje/
učenje na daljavo ipd. Kot kažejo raziskave, na katere se sklicujejo prispevki
te monografije, so države, ustanove, vodstveni in strokovni delavci k reše-
vanju pristopili glede na svoje zmožnosti ter z veliko mero inovativnosti pa
tudi improvizacije. Temu vprašanju so zato po svetu posvetili veliko število
znanstvenih srečanj, odziv je bil viden tudi v mnogih svetovnih znanstve-
nih revijah.
Namen monografije je, da bi skozi pričujoče izkušnje in spoznanja iz raz-
ličnih držav, različnih sociokulturnih kontekstov, različnih predmetov ter
različne percepcije učiteljev, učencev, staršev in institucij prepoznali nove
strategije poučevanja v izrednih razmerah, hkrati pa da bi izkušnje pre-
nesli tudi v sodobno šolo 21. stoletja, ki bo izkušnje poučevanja in učenja
na daljavo vključila v inovativne procese edukacije v sodobnih družbenih
okoliščinah, torej odgovorila na to, kako biti prilagodljiv, prožen in odziven.
Kaže, da te izredne okoliščine preraščajo v trajen pojav, na katerega bomo
morali vsi, ki delamo v izobraževalni dejavnosti, računati kot na nekaj
vsakdanjega ter vselej spremljajočega. In vendar ne na način, da je treba
izobraževalni proces na daljavo enostavno omejiti ali celo odpraviti, pač pa
da njegove dobre učinke prepoznavamo, jih vgrajujemo v stalnico inovativ-
nosti ter prepoznavamo v tem pot do boljših učinkov tako v smislu aka-
demskega znanja kot tudi socialne integracije. Svet se z eksponentno rastjo
hitro spreminja, povečuje se obseg ekonomije, raste število prebivalstva,
različne okužbe naraščajo in na mnoge sodobna medicinska znanost nima
odgovora ali vsaj ne tako hitro. To so torej tveganja, ki se povečujejo, s tem
se povečuje raven negotovosti. Zato bi lahko rekli: »Edino, kar je danes
gotovo, je to, da je vse negotovo!«
Na nas je, kako se bomo odzvali – naj nas to opogumi in poveča voljo
za iskanje novih spoznanj ter rešitev.
Založba Univerze na Primorskem
hippocampus.si
temeljito preoblikovala življenja večine ljudi in vplivala na številne gospo-
darske ter negospodarske sektorje, s tem pa tudi na izobraževalne procese
in ustanove, ki so iskali rešitve. To smo na področju izobraževanja pre-
poznavali kot prekinjeno šolanje, »podaljšane počitnice«, izobraževanje/
učenje na daljavo ipd. Kot kažejo raziskave, na katere se sklicujejo prispevki
te monografije, so države, ustanove, vodstveni in strokovni delavci k reše-
vanju pristopili glede na svoje zmožnosti ter z veliko mero inovativnosti pa
tudi improvizacije. Temu vprašanju so zato po svetu posvetili veliko število
znanstvenih srečanj, odziv je bil viden tudi v mnogih svetovnih znanstve-
nih revijah.
Namen monografije je, da bi skozi pričujoče izkušnje in spoznanja iz raz-
ličnih držav, različnih sociokulturnih kontekstov, različnih predmetov ter
različne percepcije učiteljev, učencev, staršev in institucij prepoznali nove
strategije poučevanja v izrednih razmerah, hkrati pa da bi izkušnje pre-
nesli tudi v sodobno šolo 21. stoletja, ki bo izkušnje poučevanja in učenja
na daljavo vključila v inovativne procese edukacije v sodobnih družbenih
okoliščinah, torej odgovorila na to, kako biti prilagodljiv, prožen in odziven.
Kaže, da te izredne okoliščine preraščajo v trajen pojav, na katerega bomo
morali vsi, ki delamo v izobraževalni dejavnosti, računati kot na nekaj
vsakdanjega ter vselej spremljajočega. In vendar ne na način, da je treba
izobraževalni proces na daljavo enostavno omejiti ali celo odpraviti, pač pa
da njegove dobre učinke prepoznavamo, jih vgrajujemo v stalnico inovativ-
nosti ter prepoznavamo v tem pot do boljših učinkov tako v smislu aka-
demskega znanja kot tudi socialne integracije. Svet se z eksponentno rastjo
hitro spreminja, povečuje se obseg ekonomije, raste število prebivalstva,
različne okužbe naraščajo in na mnoge sodobna medicinska znanost nima
odgovora ali vsaj ne tako hitro. To so torej tveganja, ki se povečujejo, s tem
se povečuje raven negotovosti. Zato bi lahko rekli: »Edino, kar je danes
gotovo, je to, da je vse negotovo!«
Na nas je, kako se bomo odzvali – naj nas to opogumi in poveča voljo
za iskanje novih spoznanj ter rešitev.
Založba Univerze na Primorskem
hippocampus.si
