Page 41 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 41
Priložnosti in izzivi mobilnega učenja
Prav zato je potrebno kot eno izmed prioritet postaviti profesionalni
razvoj učitelja. Uspešnost mobilnega učenja namreč temelji na učite-
ljevi sposobnosti, da uporabi prednosti, ki jih v izobraževanju ponuja
mobilna tehnologija. Prav tako je potrebno razmisliti o tem, da bi fa-
kultete, ki izobražujejo učitelje, mobilno učenje vključile že v program
oz. učne načrte (UNESCO 2013).
Kot navaja Valenčič Zuljanova (2001), je profesionalni razvoj učiteljev vse-
življenjski proces, ki se začenja z začetnim izobraževanjem učiteljev ter se
nadaljuje skozi celotno poklicno pot posameznika in skozi katerega posa-
mezniki osmišljajo svoja pojmovanja ter spreminjajo svojo prakso delova-
nja. Prav zato je potrebno usposabljanje učiteljev za rabo IKT oz. znotraj le-
tega tudi usposabljanje za mobilno učenje (UNESCO 2012b). Pri tem pa je po-
trebno izpostaviti nekaj dejstev. Mobilno učenje ne pomeni, da učitelji niso
več potrebni in da bodo učenci lahko sami, preko mobilnega učenja, usvojili
potrebno znanje oz. dosegli cilje. Učitelj mora učencem še bolj kot pri »tradi-
cionalnem« učenju in poučevanju nuditi ustrezno podporo in vodenje, osmi-
sliti učenje in postaviti zadeve na ustrezno kognitivno raven, zato so učitelji
ključni element, pred njih pa so postavljene tudi vedno nove in zelo dina-
mične vloge (Cencič 2015).
Mobilna tehnologija je lahko tudi moteča; tako mnoge učitelje moti mo-
bilna komunikacija (sporočila ipd). med učenci v času, ko naj bi ti poslu-
šali učitelja, pri tem pa spregledajo drugačno sporočilo, to je možnost spre-
membe odnosa učitelj–učenec in interakcij. Gre za spremembo razumevanja
motnje – od negativnega od pozitivnega prizvoka, ki privede k spoznanju, da
mobilna tehnologija lahko pripomore k spreminjanju izobraževanja z dru-
gačnim pristopom k poučevanju in učenju. Da pa bi učitelji to lažje sprejeli,
potrebujejo znanja o tem, kako mobilno učenje izboljša poučevanje učenje
in tudi olajša administrativno delo. Učitelje je torej potrebno usposobiti za
vključevanje mobilnega učenja v vzgojno-izobraževalno prakso, za pouče-
vanje digitalne pismenosti in za obvladovanje motečega vedenja. Pri tem je
pomembno tudi, da se mobilnega učenja ne razume le kot novo tehnolo-
gijo, pač pa kot enega od načinov doseganja vzgojno-izobraževalnih ciljev
(UESCO 2012a). V splošnem pa se kaže, da učitelji niso bili vključeni v uspo-
sabljanja za mobilno učenje in da se mobilni aparati redko uporabljajo za
namen profesionalnega razvoja ter nudenja podpore učitelju. Glede na to,
da je uspešnost mobilnega učenja odvisna prav od pripravljenosti učiteljev
za uporabo mobilnega učenja in vsega z njim povezanega, bi bilo potrebno
poudariti profesionalni razvoj učiteljev v tej smeri (Kukulska-Hulme idr. 2011).
41
Prav zato je potrebno kot eno izmed prioritet postaviti profesionalni
razvoj učitelja. Uspešnost mobilnega učenja namreč temelji na učite-
ljevi sposobnosti, da uporabi prednosti, ki jih v izobraževanju ponuja
mobilna tehnologija. Prav tako je potrebno razmisliti o tem, da bi fa-
kultete, ki izobražujejo učitelje, mobilno učenje vključile že v program
oz. učne načrte (UNESCO 2013).
Kot navaja Valenčič Zuljanova (2001), je profesionalni razvoj učiteljev vse-
življenjski proces, ki se začenja z začetnim izobraževanjem učiteljev ter se
nadaljuje skozi celotno poklicno pot posameznika in skozi katerega posa-
mezniki osmišljajo svoja pojmovanja ter spreminjajo svojo prakso delova-
nja. Prav zato je potrebno usposabljanje učiteljev za rabo IKT oz. znotraj le-
tega tudi usposabljanje za mobilno učenje (UNESCO 2012b). Pri tem pa je po-
trebno izpostaviti nekaj dejstev. Mobilno učenje ne pomeni, da učitelji niso
več potrebni in da bodo učenci lahko sami, preko mobilnega učenja, usvojili
potrebno znanje oz. dosegli cilje. Učitelj mora učencem še bolj kot pri »tradi-
cionalnem« učenju in poučevanju nuditi ustrezno podporo in vodenje, osmi-
sliti učenje in postaviti zadeve na ustrezno kognitivno raven, zato so učitelji
ključni element, pred njih pa so postavljene tudi vedno nove in zelo dina-
mične vloge (Cencič 2015).
Mobilna tehnologija je lahko tudi moteča; tako mnoge učitelje moti mo-
bilna komunikacija (sporočila ipd). med učenci v času, ko naj bi ti poslu-
šali učitelja, pri tem pa spregledajo drugačno sporočilo, to je možnost spre-
membe odnosa učitelj–učenec in interakcij. Gre za spremembo razumevanja
motnje – od negativnega od pozitivnega prizvoka, ki privede k spoznanju, da
mobilna tehnologija lahko pripomore k spreminjanju izobraževanja z dru-
gačnim pristopom k poučevanju in učenju. Da pa bi učitelji to lažje sprejeli,
potrebujejo znanja o tem, kako mobilno učenje izboljša poučevanje učenje
in tudi olajša administrativno delo. Učitelje je torej potrebno usposobiti za
vključevanje mobilnega učenja v vzgojno-izobraževalno prakso, za pouče-
vanje digitalne pismenosti in za obvladovanje motečega vedenja. Pri tem je
pomembno tudi, da se mobilnega učenja ne razume le kot novo tehnolo-
gijo, pač pa kot enega od načinov doseganja vzgojno-izobraževalnih ciljev
(UESCO 2012a). V splošnem pa se kaže, da učitelji niso bili vključeni v uspo-
sabljanja za mobilno učenje in da se mobilni aparati redko uporabljajo za
namen profesionalnega razvoja ter nudenja podpore učitelju. Glede na to,
da je uspešnost mobilnega učenja odvisna prav od pripravljenosti učiteljev
za uporabo mobilnega učenja in vsega z njim povezanega, bi bilo potrebno
poudariti profesionalni razvoj učiteljev v tej smeri (Kukulska-Hulme idr. 2011).
41
