Page 249 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 249
Anketiranje tretješolcev s spletnim vprašalnikom
uvodnem nagovoru dodali besedilo, v katerem smo na preprost način poja-
snili namen in smisel ankete. Da pojem ankete in njen namen za otroke te
starosti še nista povsem jasna, potrjuje tudi odziv enega od učencev na za-
dnje vprašanje, v katerem sprašujemo po spolu (»Si fant ali punca?«). Učenec
je komentiral: »Kakšno vprašanje je to? Saj to sploh ni nobena naloga!« Glede
na to, da so otroci vprašalnik izpolnjevali med poukom, pri predmetu angle-
ščine, ne preseneča, da so jo razumeli kot šolsko nalogo in da je vprašanje
spola z njihovega vidika nesmiselno.
Pri opazovanju postopka prijave na spletni vprašalnik je učiteljica zabele-
žila, da skoraj nihče ni imel težav pri prižiganju tablice, nekaj učencev si je pri
tem med seboj pomagalo, večina pa je bila pri tem samostojna. Učiteljica je
vprašalnik projicirala na platno in učencem pokazala, katero ikono naj izbe-
rejo za prijavo na splet. Vsi učenci so ikono našli brez težav, kar nekaj otrok
pa je ikono za splet vnaprej prepoznalo. Težave so se pojavile zlasti pri vpisu
naslova. Učenci so hitro in brez težav poiskali naslovno vrstico, so se pa te-
žave pokazale pri vpisu naslova, zlasti poševnice in številk. Pri tem je morala
učiteljica skoraj vsem nuditi podporo.
Samo izpolnjevanje spletnega vprašalnika pa je potekalo brez težav, učenci
so bili pri tem zelo samostojni. Vprašanja so v glavnem razumeli, dodatna na-
vodila ali pojasnila niso bila potrebna. Le pri zaključku vprašalnika niso bili
povsem prepričani, kako postopati, zato jim je učiteljica pomagala preko pro-
jekcije. Učenci so nato samostojno ugasnili tablico, pri čemer so si nekateri
med seboj pomagali.
Zaključek
V prispevku zagovarjamo stališče, da je določene podatke, ki se navezujejo
na mlajše otroke, smiselno pridobiti neposredno od njih samih. Številni av-
torji poudarjajo, da pride pri sedmem letu starosti do pomembnega premika
v kognitivnih zmožnostih otrok. Sedem let stari otroci so zmožni uporabljati
zahtevnejše miselne operacije, pospešeno razvijajo jezikovne zmožnosti in
so uspešnejši pri zaznavanju različnih pomenov izrazov kot mlajši otroci, kar
pomeni, da je v tem obdobju neposredno anketiranje otrok izvedljivejše in
smiselnejše. Ob tem je zelo pomembno upoštevati značilnosti posameznih
starostnih skupin, in sicer tako njihov kognitivni razvoj kot tudi komunika-
cijske ter socialne zmožnosti. Pri anketiranju mlajših otrok moramo posebno
pozornost posvetiti oblikovanju vprašalnika, kjer se moramo izogibati dvou-
mnim in nejasnim trditvam ter vprašanjem, nikalnim in zloženim povedim
ipd. Rezultati predstavljene raziskave potrjujejo izsledke referenčne litera-
ture, ki navajajo skupne značilnosti odziva otrok na vprašalnike, kot so dobe-
249
uvodnem nagovoru dodali besedilo, v katerem smo na preprost način poja-
snili namen in smisel ankete. Da pojem ankete in njen namen za otroke te
starosti še nista povsem jasna, potrjuje tudi odziv enega od učencev na za-
dnje vprašanje, v katerem sprašujemo po spolu (»Si fant ali punca?«). Učenec
je komentiral: »Kakšno vprašanje je to? Saj to sploh ni nobena naloga!« Glede
na to, da so otroci vprašalnik izpolnjevali med poukom, pri predmetu angle-
ščine, ne preseneča, da so jo razumeli kot šolsko nalogo in da je vprašanje
spola z njihovega vidika nesmiselno.
Pri opazovanju postopka prijave na spletni vprašalnik je učiteljica zabele-
žila, da skoraj nihče ni imel težav pri prižiganju tablice, nekaj učencev si je pri
tem med seboj pomagalo, večina pa je bila pri tem samostojna. Učiteljica je
vprašalnik projicirala na platno in učencem pokazala, katero ikono naj izbe-
rejo za prijavo na splet. Vsi učenci so ikono našli brez težav, kar nekaj otrok
pa je ikono za splet vnaprej prepoznalo. Težave so se pojavile zlasti pri vpisu
naslova. Učenci so hitro in brez težav poiskali naslovno vrstico, so se pa te-
žave pokazale pri vpisu naslova, zlasti poševnice in številk. Pri tem je morala
učiteljica skoraj vsem nuditi podporo.
Samo izpolnjevanje spletnega vprašalnika pa je potekalo brez težav, učenci
so bili pri tem zelo samostojni. Vprašanja so v glavnem razumeli, dodatna na-
vodila ali pojasnila niso bila potrebna. Le pri zaključku vprašalnika niso bili
povsem prepričani, kako postopati, zato jim je učiteljica pomagala preko pro-
jekcije. Učenci so nato samostojno ugasnili tablico, pri čemer so si nekateri
med seboj pomagali.
Zaključek
V prispevku zagovarjamo stališče, da je določene podatke, ki se navezujejo
na mlajše otroke, smiselno pridobiti neposredno od njih samih. Številni av-
torji poudarjajo, da pride pri sedmem letu starosti do pomembnega premika
v kognitivnih zmožnostih otrok. Sedem let stari otroci so zmožni uporabljati
zahtevnejše miselne operacije, pospešeno razvijajo jezikovne zmožnosti in
so uspešnejši pri zaznavanju različnih pomenov izrazov kot mlajši otroci, kar
pomeni, da je v tem obdobju neposredno anketiranje otrok izvedljivejše in
smiselnejše. Ob tem je zelo pomembno upoštevati značilnosti posameznih
starostnih skupin, in sicer tako njihov kognitivni razvoj kot tudi komunika-
cijske ter socialne zmožnosti. Pri anketiranju mlajših otrok moramo posebno
pozornost posvetiti oblikovanju vprašalnika, kjer se moramo izogibati dvou-
mnim in nejasnim trditvam ter vprašanjem, nikalnim in zloženim povedim
ipd. Rezultati predstavljene raziskave potrjujejo izsledke referenčne litera-
ture, ki navajajo skupne značilnosti odziva otrok na vprašalnike, kot so dobe-
249
