Page 166 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 166
Mreža slovenskih splošnih bolnišnic
Če dobljene rezultate primerjamo s podatki o količini proizvedenega
outputa posameznih izvajalcev zdravstvene dejavnosti, vidimo, da se no-
bena od slovenskih splošnih bolnišnic ne nahaja natanko na točki opti-
malne velikosti. Se pa izmed vseh splošnih bolnišnic optimalni velikosti
najbolj približata Splošna bolnišnica Celje in Splošna bolnišnica Murska
Sobota. Ostale splošne bolnišnice odstopajo bistveno bolj od obsega pro-
izvodnje, ki omogoča doseganje maksimalnega dobička. Če pri tem upo-
števamo rezultate, ki smo jih dobili z analizo SFA in analizo DEA, lahko
ugotovimo, da se rezultati opredelitve optimalne velikosti izvajalca zdrav
stvene dejavnosti bistveno bolj skladajo z rezultati, ki jih je podala meto-
da SFA. Skladno z metodo SFA namreč najvišje mere učinkovitosti dosega
Splošna bolnišnica Celje, pri čemer pa vidimo, da Splošna bolnišnica Celje
spada tudi v skupino bolnišnic, ki se na podlagi ocenjevanja dolgoročnih
stroškovnih funkcij najbolj približajo optimalni velikosti. Skladno z me-
166 todo DEA najvišje mere učinkovitosti dosega Splošna bolnišnica Breži-
ce, pri čemer pa se ta bolnišnica na podlagi ocenjevanja dolgoročnih stro-
škovnih funkcij ne nahaja v bližini točke optimalne velikosti bolnišnice.
Pri regresijskih modelih smo uporabili presečne podatke za slovenske
splošne bolnišnice, pri čemer smo definiranje optimalne velikosti izva-
jalca sekundarne zdravstvene dejavnosti podrobneje prikazali na osnovi
dolgoročne funkcije celotnih stroškov, ki je ocenjena na podlagi podat-
kov splošnih bolnišnic za leto 2014. Zaradi majhnega števila enot opa-
zovanja ne moremo s popolno gotovostjo trditi, da je točka optimalne
velikosti izvajalca zdravstvene dejavnosti natanko pri obravnavi 245.831
bolnikov letno. Za potrditev te trditve bi morali razpolagati z večjim šte-
vilom splošnih bolnišnic, vendar znotraj slovenskega zdravstvenega siste-
ma deluje zgolj dvanajst splošnih bolnišnic, kar nam ne omogoča opazo-
vanja večjega števila enot.
Za večjo relevantnost rezultatov smo opredelili regresijske mode-
le ocenjevanja dolgoročnih stroškovnih funkcij za vseh deset let opazo-
vanj; ti kažejo zelo podobne trende naraščanja in padanja posameznih
delov funkcij. Optimalno velikost izvajalca sekundarne zdravstvene de-
javnosti smo tako definirali tudi na osnovi dolgoročnih funkcij celotnih
stroškov, ki niso ocenjene zgolj na podlagi podatkov splošnih bolnišnic
za leto 2014, ampak so ocenjene tudi na podlagi podatkov splošnih bol-
nišnic za vsa preostala leta opazovanja. Glede na podobne trende gibanja
različnih stroškovnih funkcij je tudi optimalna velikost izvajalca sekun-
darne zdravstvene dejavnosti v ostalih primerih pri podobnem obsegu
proizvodnje. Optimalna velikost splošne bolnišnice se tako skladno z raz-
ličnimi ocenami dolgoročnih stroškovnih funkcijah giblje med 245.831
in 274.992 enotami outputa. Skladno s tem lahko sklepamo, da je točka
Če dobljene rezultate primerjamo s podatki o količini proizvedenega
outputa posameznih izvajalcev zdravstvene dejavnosti, vidimo, da se no-
bena od slovenskih splošnih bolnišnic ne nahaja natanko na točki opti-
malne velikosti. Se pa izmed vseh splošnih bolnišnic optimalni velikosti
najbolj približata Splošna bolnišnica Celje in Splošna bolnišnica Murska
Sobota. Ostale splošne bolnišnice odstopajo bistveno bolj od obsega pro-
izvodnje, ki omogoča doseganje maksimalnega dobička. Če pri tem upo-
števamo rezultate, ki smo jih dobili z analizo SFA in analizo DEA, lahko
ugotovimo, da se rezultati opredelitve optimalne velikosti izvajalca zdrav
stvene dejavnosti bistveno bolj skladajo z rezultati, ki jih je podala meto-
da SFA. Skladno z metodo SFA namreč najvišje mere učinkovitosti dosega
Splošna bolnišnica Celje, pri čemer pa vidimo, da Splošna bolnišnica Celje
spada tudi v skupino bolnišnic, ki se na podlagi ocenjevanja dolgoročnih
stroškovnih funkcij najbolj približajo optimalni velikosti. Skladno z me-
166 todo DEA najvišje mere učinkovitosti dosega Splošna bolnišnica Breži-
ce, pri čemer pa se ta bolnišnica na podlagi ocenjevanja dolgoročnih stro-
škovnih funkcij ne nahaja v bližini točke optimalne velikosti bolnišnice.
Pri regresijskih modelih smo uporabili presečne podatke za slovenske
splošne bolnišnice, pri čemer smo definiranje optimalne velikosti izva-
jalca sekundarne zdravstvene dejavnosti podrobneje prikazali na osnovi
dolgoročne funkcije celotnih stroškov, ki je ocenjena na podlagi podat-
kov splošnih bolnišnic za leto 2014. Zaradi majhnega števila enot opa-
zovanja ne moremo s popolno gotovostjo trditi, da je točka optimalne
velikosti izvajalca zdravstvene dejavnosti natanko pri obravnavi 245.831
bolnikov letno. Za potrditev te trditve bi morali razpolagati z večjim šte-
vilom splošnih bolnišnic, vendar znotraj slovenskega zdravstvenega siste-
ma deluje zgolj dvanajst splošnih bolnišnic, kar nam ne omogoča opazo-
vanja večjega števila enot.
Za večjo relevantnost rezultatov smo opredelili regresijske mode-
le ocenjevanja dolgoročnih stroškovnih funkcij za vseh deset let opazo-
vanj; ti kažejo zelo podobne trende naraščanja in padanja posameznih
delov funkcij. Optimalno velikost izvajalca sekundarne zdravstvene de-
javnosti smo tako definirali tudi na osnovi dolgoročnih funkcij celotnih
stroškov, ki niso ocenjene zgolj na podlagi podatkov splošnih bolnišnic
za leto 2014, ampak so ocenjene tudi na podlagi podatkov splošnih bol-
nišnic za vsa preostala leta opazovanja. Glede na podobne trende gibanja
različnih stroškovnih funkcij je tudi optimalna velikost izvajalca sekun-
darne zdravstvene dejavnosti v ostalih primerih pri podobnem obsegu
proizvodnje. Optimalna velikost splošne bolnišnice se tako skladno z raz-
ličnimi ocenami dolgoročnih stroškovnih funkcijah giblje med 245.831
in 274.992 enotami outputa. Skladno s tem lahko sklepamo, da je točka
