Page 7 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 7
BESEDA UREDNIKA
V tokratni 28. številki že na prvi pogled izstopajo tri tematike: pro-
testantizem na Slovenskem med nemško govorečim prebivalstvom 19.
stoletja, srečanje in soočenje z islamom v Evropi danes, vprašanja, ki
zadevajo razmerje med renesanso, humanizmom in reformacijo, kot so
razvidna v življenjskih poteh in delu Primoža Trubarja ter Petra Pavla
Vergerija. Prav slednji tematiki, razmerju med zgodovinskim humaniz-
mom in reformacijo, nameravamo posvetiti pozornost tudi v naslednjih
številkah, nenazadnje zato, da počastimo delo in dosežke letos preminu-
lega klasičnega filologa Primoža Simonitija (1936–2018) na tem področju.
Prvi dve temi sta gotovo zunaj glavnega fokusa naše revije, ki posve-
ča največ pozornosti na eni strani slovenskemu zgodovinskemu prote-
stantizmu 16. stoletja in na drugi strani vprašanjem slovenskega in sve-
tovnega protestantizma v sodobnosti. Pa vendar objavljeni prispevki o
nemški protestantski skupnosti na Slovenskem in o soočenju z islamom
danes neposredno in posredno govorijo o vprašanju, ki je izjemnega
pomena tako za preučevanje in razumevanje slovenskega protestantiz-
ma 16. stoletja kot za razumevanje (z)možnosti in težav protestantske-
ga krščanstva danes (v Sloveniji in drugod). Gre za problem »inkultu-
racije« univerzalne religije, kakršni sta tako krščanstvo kot islam. Kaj
pomeni inkulturacija v različne etnične, socialne, nacionalne skupnos-
ti in/ali različne sloje znotraj njih? Kaj pomeni vključevanje/prilagaja-
nje neke univerzalne religije v dano družbeno skupnost, njeno tradici-
jo in kulturo za to skupnost samo; kaj pomeni naveza neke univerzalne
5
V tokratni 28. številki že na prvi pogled izstopajo tri tematike: pro-
testantizem na Slovenskem med nemško govorečim prebivalstvom 19.
stoletja, srečanje in soočenje z islamom v Evropi danes, vprašanja, ki
zadevajo razmerje med renesanso, humanizmom in reformacijo, kot so
razvidna v življenjskih poteh in delu Primoža Trubarja ter Petra Pavla
Vergerija. Prav slednji tematiki, razmerju med zgodovinskim humaniz-
mom in reformacijo, nameravamo posvetiti pozornost tudi v naslednjih
številkah, nenazadnje zato, da počastimo delo in dosežke letos preminu-
lega klasičnega filologa Primoža Simonitija (1936–2018) na tem področju.
Prvi dve temi sta gotovo zunaj glavnega fokusa naše revije, ki posve-
ča največ pozornosti na eni strani slovenskemu zgodovinskemu prote-
stantizmu 16. stoletja in na drugi strani vprašanjem slovenskega in sve-
tovnega protestantizma v sodobnosti. Pa vendar objavljeni prispevki o
nemški protestantski skupnosti na Slovenskem in o soočenju z islamom
danes neposredno in posredno govorijo o vprašanju, ki je izjemnega
pomena tako za preučevanje in razumevanje slovenskega protestantiz-
ma 16. stoletja kot za razumevanje (z)možnosti in težav protestantske-
ga krščanstva danes (v Sloveniji in drugod). Gre za problem »inkultu-
racije« univerzalne religije, kakršni sta tako krščanstvo kot islam. Kaj
pomeni inkulturacija v različne etnične, socialne, nacionalne skupnos-
ti in/ali različne sloje znotraj njih? Kaj pomeni vključevanje/prilagaja-
nje neke univerzalne religije v dano družbeno skupnost, njeno tradici-
jo in kulturo za to skupnost samo; kaj pomeni naveza neke univerzalne
5
