Page 6 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik I (2005), številki 1-2, ISSN 1408-8363
P. 6
BESEDA UREDNIKA
Obstaja slednjič v stalni možnosti in izzivu krščanskega verovanja
na protestantski način – znotraj in zunaj protestantskih cerkva – da
se pri iskanju odgovorov na vedno nove variacije navsezadnje vedno
istih eksistencialnih človekovih vprašanj vedno znova vrača k izvorom
krščanske vere z vedno novim premislekom reformacijske smernice:
samo po Pismu, samo po veri, samo po milosti, samo po Kristusu.
Vprašanja protestantizma tako niso samo vprašanja protestan
tizma, so tudi vprašanja narodne in evropske identitete, civilizacijska
in kulturna vprašanja, eksistencialna vprašanja. Eksistencialna vpra
šanja, civilizacijska in kulturna vprašanja, narodno vprašanje in
vprašanje evropskega združevanja so tudi vprašanja protestantizma.
Ne sicer vsa in ne v vsem: če kaj, potem je izključljivost in »totali
tarnost« v človeških zadevah nekaj tujega protestantizmu.
Navedeni načini obstoja protestantizma očitno tudi niso le zna
čilnosti protestantizma na Slovenskem. Razen v nekem smislu (zato)
najprej navedenega. Slovenci sicer nismo edini dobili prvih knjig v
ljudskem jeziku od protestantov, niti nismo edini, kjer bi knjižni jezik
imel ključno vlogo pri oblikovanju narodne identitete in nacionalnih
meja: komaj kje, če sploh, pa bi našli tako izrazito zvezo, kot je
omogočila »(v)stati in obstati« Slovencem kot Slovencem. Spet: zvezo,
ki ni bila izključujoča, ki je omogočala in spodbujala tudi prispevek
drugih in ki tudi ne bi preživela brez prispevka drugih (drugih cerkva,
drugih gibanj, drugih usmeritev). Vsekakor »stati inu obstati« prote
stantizma na Slovenskem ni bilo in ni le vprašanje protestantizma.
Izdajatelj revije, Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar, je
bilo ustanovljeno leta 1994 s temeljno nalogo, da »širi in utrjuje vednost
o pomenu slovenskega protestantizma za oblikovanje in ohranjanje
slovenske jezikovne, kulturne in narodne samobitnosti«. Društvo
je leta 1995 začelo izdajati interno glasilo, ki je dobilo naslov Stati
inu obstati, po besedah, ki jih je uporabil Trubar pri razlagi Nove
zaveze v prvi slovenski knjigi, Katekizmu iz leta 1550. Po desetih
letih izhajanja se je v društvu uveljavilo prepričanje, da je potrebno
4
Obstaja slednjič v stalni možnosti in izzivu krščanskega verovanja
na protestantski način – znotraj in zunaj protestantskih cerkva – da
se pri iskanju odgovorov na vedno nove variacije navsezadnje vedno
istih eksistencialnih človekovih vprašanj vedno znova vrača k izvorom
krščanske vere z vedno novim premislekom reformacijske smernice:
samo po Pismu, samo po veri, samo po milosti, samo po Kristusu.
Vprašanja protestantizma tako niso samo vprašanja protestan
tizma, so tudi vprašanja narodne in evropske identitete, civilizacijska
in kulturna vprašanja, eksistencialna vprašanja. Eksistencialna vpra
šanja, civilizacijska in kulturna vprašanja, narodno vprašanje in
vprašanje evropskega združevanja so tudi vprašanja protestantizma.
Ne sicer vsa in ne v vsem: če kaj, potem je izključljivost in »totali
tarnost« v človeških zadevah nekaj tujega protestantizmu.
Navedeni načini obstoja protestantizma očitno tudi niso le zna
čilnosti protestantizma na Slovenskem. Razen v nekem smislu (zato)
najprej navedenega. Slovenci sicer nismo edini dobili prvih knjig v
ljudskem jeziku od protestantov, niti nismo edini, kjer bi knjižni jezik
imel ključno vlogo pri oblikovanju narodne identitete in nacionalnih
meja: komaj kje, če sploh, pa bi našli tako izrazito zvezo, kot je
omogočila »(v)stati in obstati« Slovencem kot Slovencem. Spet: zvezo,
ki ni bila izključujoča, ki je omogočala in spodbujala tudi prispevek
drugih in ki tudi ne bi preživela brez prispevka drugih (drugih cerkva,
drugih gibanj, drugih usmeritev). Vsekakor »stati inu obstati« prote
stantizma na Slovenskem ni bilo in ni le vprašanje protestantizma.
Izdajatelj revije, Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar, je
bilo ustanovljeno leta 1994 s temeljno nalogo, da »širi in utrjuje vednost
o pomenu slovenskega protestantizma za oblikovanje in ohranjanje
slovenske jezikovne, kulturne in narodne samobitnosti«. Društvo
je leta 1995 začelo izdajati interno glasilo, ki je dobilo naslov Stati
inu obstati, po besedah, ki jih je uporabil Trubar pri razlagi Nove
zaveze v prvi slovenski knjigi, Katekizmu iz leta 1550. Po desetih
letih izhajanja se je v društvu uveljavilo prepričanje, da je potrebno
4
