Page 9 - Kukanja, Marko (ur.). 2019. Trajnostno upravljanje s turistično destinacijo Mediteranska Slovenija. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 9
Mediteranska Slovenija 9

bmediteranske pokrajine, Gamsova iz leta 1983 dolocˇa Primorje ali
submediteransko Slovenijo, medtem ko naravnogeografska regiona-
lizacija vecˇ avtorjev z Geografskega inštituta zrc sazu iz leta 1998
opredeli makroregijo Sredozemski svet (Perko in Kladnik, 1998). Ži-
berna, Natek in Ogrin so leta 2009 v svoji naravnogeografski cˇleni-
tvi Slovenije mediteranski prostor nekoliko natancˇneje opredelili kot
Obsredozemske pokrajine (flišna gricˇevja, hribovja in doline, kraški
ravniki, podolja in hribovja ter Jadransko morje), medtem ko je Plut
istega leta v sonaravni regionalizaciji Slovenije sredozemski svet raz-
mejil na Severno in Južno Primorsko, slednjo pa razdelil na Sloven-
sko Istro ter Kraško-brkinsko mezoregijo (Ogrin in Plut, 2009; Ogrin,
2013).

V prispevku smo se omejili na analizo obmocˇja obalno-kraške sta-
tisticˇne regije, ki geografsko gledano v celoti spada v mediteransko
Slovenijo. Južni del regije administrativno združuje štiri obcˇine: An-
karan, Koper, Izolo in Piran (vkljucˇno z morskim akvatorijem). Geo-
grafsko ta prostor pripada severnemu delu istrskega polotoka, zato
se je v rabi postopoma uveljavilo tudi poimenovanje Slovenska Istra.
Ozemlje Slovenske Istre omejuje državna meja (na jugu s Hrvaško in
na severu z Italijo), na zahodu in vzhodu pa je obmocˇje omejeno z
naravno mejo – že omenjenim Tržaškim zalivom in kraškim robom.
Severni in vzhodni del obalno-kraške regije administrativno vkljucˇu-
je obcˇine Divacˇa, Hrpelje-Kozina, Komen in Sežana. Do leta 1995 so
vse štiri sestavljale enotno sežansko obcˇino, ozemlje današnjih sa-
mostojnih obcˇin pa se v celoti prekriva z obmocˇjem Upravne enote
Sežana.

Podnebje in naravna vegetacija

Kot predhodno zapisano, je natancˇnejša naravnogeografska oprede-
litev Mediterana v Sloveniji definirala in poimenovala Obsredozem-
ske oz. Submediteranske pokrajine. Slednje obsegajo prostor jugo-
zahodnega dela Slovenije na obrobju sredozemskega bazena, ki je
reliefno odprt proti Jadranskemu morju oz. Tržaškemu zalivu. Te po-
krajine imajo zaradi vpliva morja milejše podnebje od tistih v notra-
njosti države, a v povprecˇju še vedno nekoliko hladnejše in vlažnej-
še od pravega sredozemskega podnebja, zato tudi govorimo o zmer-
nem sredozemskem oz. submediteranskem podnebju. Te razlike se
odražajo tudi v rastlinstvu, saj je tisto pravo sredozemsko zimzeleno,
zmerno sredozemsko pa pretežno listopadno, z razvejanim korenin-
   4   5   6   7   8   9   10   11   12   13   14