Page 15 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 15
Predgovor
Pričujoče delo na eksemplaričen način povezuje dve področji znanstvene-
ga raziskovanja, medijske študije in antropologijo. Knjiga je bila spodbuje-
na z dvojnim argumentom, in sicer da so mediji in z njimi povezave kul-
turne prakse danes pravzaprav neobhodni družbeni tereni za antropologe
(celo v primerih, ko mediji niso njihov primarni interes raziskovanja), po
drugi strani pa je antropološka disciplina s svojo refleksivno epistemolo-
gijo in specifičnim metodološkim aparatom lahko koristen in interpreta-
tivno močan pristop k preučevanju in razumevanju medijev in komuni-
ciranja. Medijske etnografije so bile sestavljene z namenom, da se na enem
mestu poveže prispevke, ki so bili v preteklih letih pripravljeni in objavljeni
v okviru ločenih raziskovalnih nalog in publicističnih prispevkov, a imajo
nekaj pomembnih točk, ki jih kljub njihovi vsebinski raznovrstnosti prav-
zaprav delajo združljive v koherentno celoto. Ključna točka epistemološke
in konceptualne vzajemnosti ali rdeča nit prispevkov je vsekakor uteme-
ljena na etnografsko podprtem ali terensko obogatenem projektiranju in
konstruiranju znanstvenega komentarja obravnavanih tematik s področ-
ja medijskih reprezentacij in komunikacijskih praks. Kakor bo mogoče vi-
deti skozi posamezne prispevke, se je antropologija že pomembno uvelja-
vila na področju preučevanja medijev in komuniciranja ter dandanes velja
za disciplinarno zelo situiran pristop pri gradnji akademskega komentarja
medijev in komuniciranja. Bistvo antropološkega pristopa je v terenskem
delu in z njim povezano etnografijo, ki je konstitutiven element antropolo-
škega znanstvenega instrumentarija. Etnografija je za socialne in kultur-
15
Pričujoče delo na eksemplaričen način povezuje dve področji znanstvene-
ga raziskovanja, medijske študije in antropologijo. Knjiga je bila spodbuje-
na z dvojnim argumentom, in sicer da so mediji in z njimi povezave kul-
turne prakse danes pravzaprav neobhodni družbeni tereni za antropologe
(celo v primerih, ko mediji niso njihov primarni interes raziskovanja), po
drugi strani pa je antropološka disciplina s svojo refleksivno epistemolo-
gijo in specifičnim metodološkim aparatom lahko koristen in interpreta-
tivno močan pristop k preučevanju in razumevanju medijev in komuni-
ciranja. Medijske etnografije so bile sestavljene z namenom, da se na enem
mestu poveže prispevke, ki so bili v preteklih letih pripravljeni in objavljeni
v okviru ločenih raziskovalnih nalog in publicističnih prispevkov, a imajo
nekaj pomembnih točk, ki jih kljub njihovi vsebinski raznovrstnosti prav-
zaprav delajo združljive v koherentno celoto. Ključna točka epistemološke
in konceptualne vzajemnosti ali rdeča nit prispevkov je vsekakor uteme-
ljena na etnografsko podprtem ali terensko obogatenem projektiranju in
konstruiranju znanstvenega komentarja obravnavanih tematik s področ-
ja medijskih reprezentacij in komunikacijskih praks. Kakor bo mogoče vi-
deti skozi posamezne prispevke, se je antropologija že pomembno uvelja-
vila na področju preučevanja medijev in komuniciranja ter dandanes velja
za disciplinarno zelo situiran pristop pri gradnji akademskega komentarja
medijev in komuniciranja. Bistvo antropološkega pristopa je v terenskem
delu in z njim povezano etnografijo, ki je konstitutiven element antropolo-
škega znanstvenega instrumentarija. Etnografija je za socialne in kultur-
15
