Page 10 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 10
preživetje in podjetnost
tljivo je, kako slovenska zgodovina po eni strani poudarja neagrarne de-
javnosti, po drugi pa v kmečki ekonomiji še vedno prevladujoče vidimo
stvarn ost, v kateri preživetveno kmetijstvo igra osrednjo vlogo. Ali se tu ne
skriva protislovje?
Tako smo kmetu in njegovi ekonomiji na Slovenskem poskusili vdah-
niti – ali bolje in točneje – povrniti, priznati duha podjetnosti in priza-
devnosti, vlogo dejavnega akterja, sposobnega odločitev in izbir, prilaga-
janj in sprememb. Ravno to je bil eden glavnih naporov, ki smo ga vložili v
delo v sklopu temeljnega raziskovalnega projekta, ki ga je financirala Javna
agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Integrirana kmeč-
ka ekonomija na Slovenskem v primerjalni perspektivi: kmečko ekonomijo
smo želeli postaviti v središče pozornosti, raziskati njeno notranjo logiko
in v ta namen zavzeti gledišče iz njene notranjosti, na stvari (po)gledati
s perspektive kmečkih gospodinjstev, skupnosti in kmečke ekonomije kot
celote. Tak prenovljeni pogled in sistem, ki se nam je na ta način razgrnil,
smo poimenovali integrirana kmečka ekonomija. Pomemben del tega ra-
ziskovalnega in konceptualnega procesa je predstavljal primerjalni pris-
top, saj tudi na mednarodni ravni obstaja razpoznavna tradicija obravnave
vprašanja samozadostnosti kmečkih obratov in neagrarnih dejavnosti,
kakor je razširjen tudi pojav raznolikosti dejavnosti in dohodkov v kmečki
ekonomiji. To seveda ne predstavlja prvega tovrstnega poskusa v zgodovi-
nopisju, a kljub temu koncept integrirane kmečke ekonomije premore ne-
kaj izvirnosti, saj z njim zajamemo vse tri gospodarske sektorje obenem
in jih razumemo kot enakovredne sestavine neke celote, pri čemer pod
vprašaj postavljamo prevladujočo predpostavko, da je kmečka ekonomija
stremela izključno k preživetju gospodinjstva in da so bile dejavnosti onk-
raj samooskrbnega kmetijstva izraz gole potrebe.
Več o konceptu in njegovem razvoju je mogoče prebrati v prvem po-
glavju te knjige, zato tega na tem mestu ne bomo dalje povzemali. Smotrno
pa je poudariti, kako se je koncept, razvit na podlagi slovenskega primera, iz-
kazal kot uporaben in ustrezen tudi pri obravnavi in opredeljevanju kmečke
ekonomije drugje v Evropi, in sicer tako v širšem prostoru južnih Alp, v
sredozemskem hribovju apeninskega polotoka ter v Skandinaviji in drugje,
kar smo že predstavili v knjigi Integrated Peasant Economy in a Comparative
Perspective. Alps, Scandinavia and Beyond (Panjek, Larsson in Mocarelli
2017).
Preživetje in podjetnost je namreč druga knjiga v nizu rezultatov pro-
jekta Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem v primerjalni perspek-
tivi, v kateri se osredotočamo le na slovenski prostor v daljšem razponu od
8
tljivo je, kako slovenska zgodovina po eni strani poudarja neagrarne de-
javnosti, po drugi pa v kmečki ekonomiji še vedno prevladujoče vidimo
stvarn ost, v kateri preživetveno kmetijstvo igra osrednjo vlogo. Ali se tu ne
skriva protislovje?
Tako smo kmetu in njegovi ekonomiji na Slovenskem poskusili vdah-
niti – ali bolje in točneje – povrniti, priznati duha podjetnosti in priza-
devnosti, vlogo dejavnega akterja, sposobnega odločitev in izbir, prilaga-
janj in sprememb. Ravno to je bil eden glavnih naporov, ki smo ga vložili v
delo v sklopu temeljnega raziskovalnega projekta, ki ga je financirala Javna
agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Integrirana kmeč-
ka ekonomija na Slovenskem v primerjalni perspektivi: kmečko ekonomijo
smo želeli postaviti v središče pozornosti, raziskati njeno notranjo logiko
in v ta namen zavzeti gledišče iz njene notranjosti, na stvari (po)gledati
s perspektive kmečkih gospodinjstev, skupnosti in kmečke ekonomije kot
celote. Tak prenovljeni pogled in sistem, ki se nam je na ta način razgrnil,
smo poimenovali integrirana kmečka ekonomija. Pomemben del tega ra-
ziskovalnega in konceptualnega procesa je predstavljal primerjalni pris-
top, saj tudi na mednarodni ravni obstaja razpoznavna tradicija obravnave
vprašanja samozadostnosti kmečkih obratov in neagrarnih dejavnosti,
kakor je razširjen tudi pojav raznolikosti dejavnosti in dohodkov v kmečki
ekonomiji. To seveda ne predstavlja prvega tovrstnega poskusa v zgodovi-
nopisju, a kljub temu koncept integrirane kmečke ekonomije premore ne-
kaj izvirnosti, saj z njim zajamemo vse tri gospodarske sektorje obenem
in jih razumemo kot enakovredne sestavine neke celote, pri čemer pod
vprašaj postavljamo prevladujočo predpostavko, da je kmečka ekonomija
stremela izključno k preživetju gospodinjstva in da so bile dejavnosti onk-
raj samooskrbnega kmetijstva izraz gole potrebe.
Več o konceptu in njegovem razvoju je mogoče prebrati v prvem po-
glavju te knjige, zato tega na tem mestu ne bomo dalje povzemali. Smotrno
pa je poudariti, kako se je koncept, razvit na podlagi slovenskega primera, iz-
kazal kot uporaben in ustrezen tudi pri obravnavi in opredeljevanju kmečke
ekonomije drugje v Evropi, in sicer tako v širšem prostoru južnih Alp, v
sredozemskem hribovju apeninskega polotoka ter v Skandinaviji in drugje,
kar smo že predstavili v knjigi Integrated Peasant Economy in a Comparative
Perspective. Alps, Scandinavia and Beyond (Panjek, Larsson in Mocarelli
2017).
Preživetje in podjetnost je namreč druga knjiga v nizu rezultatov pro-
jekta Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem v primerjalni perspek-
tivi, v kateri se osredotočamo le na slovenski prostor v daljšem razponu od
8
