Page 10 - Stanojev, Saso, Florjancic, Viktorija (2018). Digitalna pismenost srednjesolcev. Koper: Zalozba Univerze na Primorskem.
P. 10
1 Uvod
medijev in njihov socialni, ekonomski in družbeno-kulturni vpliv. V no-
vem tisočletju tako poudarek koncepta digitalne pismenosti ni več na
tehničnem vidiku, temveč bolj na refleksivnem. Okvir e t s (2002), na
podlagi katerega je bilo razvito tudi ocenjevanje ikt-pismenosti pisa,¹
digitalno pismenost označuje kot zmožnost uporabe komunikacijskih
tehnologij in orodij za dostopanje, upravljanje, povezovanje, vrednote-
nje in ustvarjanje informacij.
Z digitalno pismenostjo se je ukvarjal projekt p ri n, ki ga je pripra-
vila skupina raziskovalcev italijanskih univerz.² V njegovem okviru so
razvili model za ocenjevanje digitalne pismenosti »Digital Competence
Assessment« oziroma model d ca. Pri razvoju modela so izhajali iz kom-
pleksnih konceptov različnih avtorjev, katerih ključno vodilo je bila ugo-
tovitev, da je digitalna pismenost skupek različnih z ik t povezanih pi-
smenosti in ostalih življenjskih veščin (Calvani idr. 2009).
V javnosti se za označevanje digitalne pismenosti uporabljajo številni
izrazi, ki pa se med seboj razlikujejo. Tako tehnološko pismen posameznik
(i k t-pismenost) pozna tehnologijo in osnovne veščine uporabe raču-
nalnika. Informacijska pismenost vključuje predvsem zmožnost iskanja,
dostopanja, vrednotenja in uporabe na spletu dostopnih informacij. Vi-
zualna pismenost je ključnega pomena za učenje in komuniciranje v so-
dobni družbi, odraža pa sposobnost razumevanja vizualnih sporočil in
simbolov. Z razvojem in popularizacijo spleta zajemajo spletne strani
poleg besedil tudi slike, avdio, video in ostale digitalne oziroma me-
dijske vsebine, s katerimi povezujemo medijsko pismenost. Ta tako od-
raža zmožnost dostopanja, analize, vrednotenja in ustvarjanja sporočil
v različnih formatih, hkrati pa gradi razumevanje vloge medijev v družbi
in samoizražanja, ki so osnova za državljansko demokracijo.³
Na podlagi teh izhodišč so avtorji raziskave digitalno pismenost opre-
delili kot sposobnost prilagodljivega raziskovanja novih tehnoloških
potencialov, izbire, analize in kritičnega vrednotenja podatkov ter in-
formacij z namenom reševanja problemov, sodelovanja, izgradnje novih
znanj in hkrati spodbujanja zavesti o osebni odgovornosti ter spošto-
vanju pravic (Calvani idr. 2012).
Okvir ocenjevanja digitalne pismenosti (d ca) tako poudarja vključe-
vanje in sobivanje naslednjih dimenzij:
¹ Programe for International Student Assessment, glej https://www.oecd.org/pisa/.
² Univerze iz Firenc, Torina, Casina in Salerna.
³ Glej http://www.medialit.org.
10
medijev in njihov socialni, ekonomski in družbeno-kulturni vpliv. V no-
vem tisočletju tako poudarek koncepta digitalne pismenosti ni več na
tehničnem vidiku, temveč bolj na refleksivnem. Okvir e t s (2002), na
podlagi katerega je bilo razvito tudi ocenjevanje ikt-pismenosti pisa,¹
digitalno pismenost označuje kot zmožnost uporabe komunikacijskih
tehnologij in orodij za dostopanje, upravljanje, povezovanje, vrednote-
nje in ustvarjanje informacij.
Z digitalno pismenostjo se je ukvarjal projekt p ri n, ki ga je pripra-
vila skupina raziskovalcev italijanskih univerz.² V njegovem okviru so
razvili model za ocenjevanje digitalne pismenosti »Digital Competence
Assessment« oziroma model d ca. Pri razvoju modela so izhajali iz kom-
pleksnih konceptov različnih avtorjev, katerih ključno vodilo je bila ugo-
tovitev, da je digitalna pismenost skupek različnih z ik t povezanih pi-
smenosti in ostalih življenjskih veščin (Calvani idr. 2009).
V javnosti se za označevanje digitalne pismenosti uporabljajo številni
izrazi, ki pa se med seboj razlikujejo. Tako tehnološko pismen posameznik
(i k t-pismenost) pozna tehnologijo in osnovne veščine uporabe raču-
nalnika. Informacijska pismenost vključuje predvsem zmožnost iskanja,
dostopanja, vrednotenja in uporabe na spletu dostopnih informacij. Vi-
zualna pismenost je ključnega pomena za učenje in komuniciranje v so-
dobni družbi, odraža pa sposobnost razumevanja vizualnih sporočil in
simbolov. Z razvojem in popularizacijo spleta zajemajo spletne strani
poleg besedil tudi slike, avdio, video in ostale digitalne oziroma me-
dijske vsebine, s katerimi povezujemo medijsko pismenost. Ta tako od-
raža zmožnost dostopanja, analize, vrednotenja in ustvarjanja sporočil
v različnih formatih, hkrati pa gradi razumevanje vloge medijev v družbi
in samoizražanja, ki so osnova za državljansko demokracijo.³
Na podlagi teh izhodišč so avtorji raziskave digitalno pismenost opre-
delili kot sposobnost prilagodljivega raziskovanja novih tehnoloških
potencialov, izbire, analize in kritičnega vrednotenja podatkov ter in-
formacij z namenom reševanja problemov, sodelovanja, izgradnje novih
znanj in hkrati spodbujanja zavesti o osebni odgovornosti ter spošto-
vanju pravic (Calvani idr. 2012).
Okvir ocenjevanja digitalne pismenosti (d ca) tako poudarja vključe-
vanje in sobivanje naslednjih dimenzij:
¹ Programe for International Student Assessment, glej https://www.oecd.org/pisa/.
² Univerze iz Firenc, Torina, Casina in Salerna.
³ Glej http://www.medialit.org.
10
