Page 16 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević. 2017. Marketizacijski diskurz v izobraževanju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 16
2 O marketizaciji skozi dekonstrukcijo
Preglednica 2.2 Nadaljevanje s prejšnje strani
Avtor Naslov članka Revija
Kump (2008a) Učenje odraslih za življenje ali za Sodobna pedagogika
preživetje?
Kump (2008b) Učenje odraslih za življenje ali za Sodobna pedagogika
preživetje?
Lipužič (2010) V evforiji »preobrazbe in razvoja« Šolski razgledi
Lukšič (2002) Vloga države pri zagotavljanju Teorija in praksa
nacionalnih interesov
Medveš (2006) Bolonjski proces med univerzo in Sodobna pedagogika
uradništvom
Medveš (2008) Globalizacija in slovensko šolstvo Sodobna pedagogika
Potočnik Kogovšek Visokošolski zavodi in tržna dejavnost: Uprava
(2009) primer Slovenije in tujine
Setnikar Cankar Decentralisation, Privatisation and Uprava
(2008) Changes in the Financing of Education in
Slovenia: Greater Opportunities for
Citizens?
Šadl (2010) Globalizacija družbene reprodukcije: Teorija in praksa
Skrbstveni deficit in globalne verige skrbi
Štrajn (2008) Visokošolska tranzicija Šolski razgledi
Štrajn (2010) Družba znanja do leta 2025 Šolski razgledi
Trnavčevič (2004) Globalizacija izobraževanja Vodenje v vzgoji in
izobraževanju
Zgaga (2001) Socialni kontekst sodobnih edukacijskih Sodobna pedagogika
politik
Zupan (2008) Kozmetična prenova Šolski razgledi
Židan (2002) Slovenski izobraževalni nacionalni Teorija in praksa
interesi in eu
spraševanja, tvori novo znanje o domeni, ki ga razširja z vprašanji in
odgovori, ter vzpostavlja celovito strukturo znanja. Najpomembnejši
uporabljeni metodi v delu sta: dekonstrukcija ter metoda diskurzivne
analize.
Kot temeljna raziskovalna metoda, ki pa ni metoda v klasičnem smi-
slu, je bila uporabljena dekonstrukcija, kakor jo je utemeljil Derrida
(1981a; 1981b; 1982; 1988a; 1988b). Po Doelu (1994, 134) dekonstrukcij-
sko raziskovanje ne predstavlja niti ne prikazuje: pretaka se, kroži, širi,
premika. Z drugimi besedami – ničesar ne ve o utrjenih oblikah in biti.
Nasprotno – živi skozi tok (fluks), večkratnost (multipliciteto), razširja-
nje (diseminacijo), igro barv (iridescenco) ter postajanje (angl. becoming).
14
Preglednica 2.2 Nadaljevanje s prejšnje strani
Avtor Naslov članka Revija
Kump (2008a) Učenje odraslih za življenje ali za Sodobna pedagogika
preživetje?
Kump (2008b) Učenje odraslih za življenje ali za Sodobna pedagogika
preživetje?
Lipužič (2010) V evforiji »preobrazbe in razvoja« Šolski razgledi
Lukšič (2002) Vloga države pri zagotavljanju Teorija in praksa
nacionalnih interesov
Medveš (2006) Bolonjski proces med univerzo in Sodobna pedagogika
uradništvom
Medveš (2008) Globalizacija in slovensko šolstvo Sodobna pedagogika
Potočnik Kogovšek Visokošolski zavodi in tržna dejavnost: Uprava
(2009) primer Slovenije in tujine
Setnikar Cankar Decentralisation, Privatisation and Uprava
(2008) Changes in the Financing of Education in
Slovenia: Greater Opportunities for
Citizens?
Šadl (2010) Globalizacija družbene reprodukcije: Teorija in praksa
Skrbstveni deficit in globalne verige skrbi
Štrajn (2008) Visokošolska tranzicija Šolski razgledi
Štrajn (2010) Družba znanja do leta 2025 Šolski razgledi
Trnavčevič (2004) Globalizacija izobraževanja Vodenje v vzgoji in
izobraževanju
Zgaga (2001) Socialni kontekst sodobnih edukacijskih Sodobna pedagogika
politik
Zupan (2008) Kozmetična prenova Šolski razgledi
Židan (2002) Slovenski izobraževalni nacionalni Teorija in praksa
interesi in eu
spraševanja, tvori novo znanje o domeni, ki ga razširja z vprašanji in
odgovori, ter vzpostavlja celovito strukturo znanja. Najpomembnejši
uporabljeni metodi v delu sta: dekonstrukcija ter metoda diskurzivne
analize.
Kot temeljna raziskovalna metoda, ki pa ni metoda v klasičnem smi-
slu, je bila uporabljena dekonstrukcija, kakor jo je utemeljil Derrida
(1981a; 1981b; 1982; 1988a; 1988b). Po Doelu (1994, 134) dekonstrukcij-
sko raziskovanje ne predstavlja niti ne prikazuje: pretaka se, kroži, širi,
premika. Z drugimi besedami – ničesar ne ve o utrjenih oblikah in biti.
Nasprotno – živi skozi tok (fluks), večkratnost (multipliciteto), razširja-
nje (diseminacijo), igro barv (iridescenco) ter postajanje (angl. becoming).
14
