Page 15 - Juvan, Emil, Doris Gomezelj Omerzel, Maja Uran Maravič, 2017. Spremljanje vedenja turistov. Koper. Založba Univerze na Primorskem.
P. 15
Vedenje turistov
Vedenje turistov je ključni dejavnik za uspešen razvoj turistične ponudbe, zato je razume-
vanje in poznavanje obnašanja turistov nujen element pri razvoju turizma. Poznavanje ve-
denja turistov ima uporabno vrednost za vse turistične deležnike (Pearce 2015). V prvi vrsti
podatki o vedenju turistov zanimajo turistične ponudnike, saj poznavanje vedenja omogo-
ča načrtovanje poslovnih strategij in oblikovanja turističnih proizvodov. Javni sektor, pred-
vsem turistični zavodi in organizacije, s pomočjo podatkov o vedenju turistov načrtujejo ra-
zvojne in trženjske strategije destinacij ter turističnih regij. Podatki o vedenju turistov pa
so uporabni tudi za splošno potovalno populacijo (tj. turiste), saj omogočajo lažje načrto-
vanje počitnic, predvsem v območja, ki se srečujejo s specifičnim ali problematičnim vede-
njem turistov.
Vedenje turista je potrošnja in poraba vsakdanjih ter nevsakdanjih proizvodov in sto-
ritev izven okolja vsakdanjega življenja. Kritično za objektivno, kredibilno in uporabno ra-
zumevanje vedenja turistov je poznavanje ključnih dimenzij, ki vedenje v turizmu razliku-
jejo od vedenja v vsakdanjem okolju:
– lokacija in fokus vedenja: fazi načrtovanja in evalvacije potovanja se sicer dogajata v
vsakdanjem okolju, vendar sta miselno vezani na drugo (turistično) okolje;
– neotipljivost fokusa vedenja: v fazi načrtovanja in nakupovanja turističnih proizvo-
dov ali storitev se turist ves čas srečuje z odločitvami o nakupu neoprijemljivega proi-
zvoda ali storitve;
– minljivost fizičnega stika s proizvodom ali storitvijo: stik s proizvodom in storitvami
v turizmu je kratkotrajen, a ga turist vzdržuje s svojimi izkušnjami in spominom.
Ne glede na omenjene ključne razlike med vedenjem v vsakdanjem in vedenjem v turi-
stičnem okolju pa gre pri vedenju turista za potrošnjo in porabo turističnih proizvodov ter
storitev. Izhajamo torej s stališča, da gre za potrošnjo in porabo v specifični situaciji, zato
lahko pri razumevanju ali konceptualizaciji vedenja turistov upoštevamo temeljno teorijo o
vedenju potrošnikov. Predlagatelja (Howard 1963; Howard in Seth 1969) teorije o vedenju
potrošnikov (ang. The Theory of Buyer Behavior) vedenje v procesu potrošnje razlagata kot
15
Vedenje turistov je ključni dejavnik za uspešen razvoj turistične ponudbe, zato je razume-
vanje in poznavanje obnašanja turistov nujen element pri razvoju turizma. Poznavanje ve-
denja turistov ima uporabno vrednost za vse turistične deležnike (Pearce 2015). V prvi vrsti
podatki o vedenju turistov zanimajo turistične ponudnike, saj poznavanje vedenja omogo-
ča načrtovanje poslovnih strategij in oblikovanja turističnih proizvodov. Javni sektor, pred-
vsem turistični zavodi in organizacije, s pomočjo podatkov o vedenju turistov načrtujejo ra-
zvojne in trženjske strategije destinacij ter turističnih regij. Podatki o vedenju turistov pa
so uporabni tudi za splošno potovalno populacijo (tj. turiste), saj omogočajo lažje načrto-
vanje počitnic, predvsem v območja, ki se srečujejo s specifičnim ali problematičnim vede-
njem turistov.
Vedenje turista je potrošnja in poraba vsakdanjih ter nevsakdanjih proizvodov in sto-
ritev izven okolja vsakdanjega življenja. Kritično za objektivno, kredibilno in uporabno ra-
zumevanje vedenja turistov je poznavanje ključnih dimenzij, ki vedenje v turizmu razliku-
jejo od vedenja v vsakdanjem okolju:
– lokacija in fokus vedenja: fazi načrtovanja in evalvacije potovanja se sicer dogajata v
vsakdanjem okolju, vendar sta miselno vezani na drugo (turistično) okolje;
– neotipljivost fokusa vedenja: v fazi načrtovanja in nakupovanja turističnih proizvo-
dov ali storitev se turist ves čas srečuje z odločitvami o nakupu neoprijemljivega proi-
zvoda ali storitve;
– minljivost fizičnega stika s proizvodom ali storitvijo: stik s proizvodom in storitvami
v turizmu je kratkotrajen, a ga turist vzdržuje s svojimi izkušnjami in spominom.
Ne glede na omenjene ključne razlike med vedenjem v vsakdanjem in vedenjem v turi-
stičnem okolju pa gre pri vedenju turista za potrošnjo in porabo turističnih proizvodov ter
storitev. Izhajamo torej s stališča, da gre za potrošnjo in porabo v specifični situaciji, zato
lahko pri razumevanju ali konceptualizaciji vedenja turistov upoštevamo temeljno teorijo o
vedenju potrošnikov. Predlagatelja (Howard 1963; Howard in Seth 1969) teorije o vedenju
potrošnikov (ang. The Theory of Buyer Behavior) vedenje v procesu potrošnje razlagata kot
15
